V zadnjih dveh letih je vodil novomeško Krko, ki jo je sprva iz druge lige ABA hitro vrnil med jadransko elito, lani pa se je marsikaj zalomilo. Med drugim pri izbiri tujih okrepitev, kar 51-letni Ljubljančan priznava in za to tudi prevzema odgovornost. V bližnji prihodnosti se bo v vlogi selektorja madžarske reprezentance povsem osredotočil na delo s to izbrano vrsto s ciljem, da se prebijejo na evropsko prvenstvo.
V Novem mestu ste pri Krki
preživeli zadnji dve sezoni.
Kako se ju spominjate?
V prvi sezoni smo naredili, kar smo si zadali. Vrnili smo se v ligo ABA, ob tem pa dobro selekcionirali slovenske igralce. Nekateri so v dveh sezonah naredili korak naprej, denimo Leon Stergar in Miha Cerkvenik, za Roberta Jurkovića pa pričakujem, da bo to storil v letošnji sezoni.
Kaj je šlo narobe v lanski sezoni?
Ob omembi prejšnje sezone imam mešane občutke. Bila je res težka. Kot novinci v ligi ABA smo vseeno verjeli, da bomo obstali. Izkazalo se je, da smo naredili preveč napak. Ne pri slovenskih igralcih. Obdržali smo jedro ekipe, kar je za seboj sicer potegnilo finančno breme, vse skupaj pa želeli nadgraditi s tremi ameriškimi okrepitvami, kjer smo povsem zgrešili. Tukaj prevzemam odgovornost, v karieri se mi še ni zgodilo, da bi pri tujcih popolnoma zgrešil. Za nameček smo imeli še veliko poškodb in zdravstvenih težav, brez polovice ekipe smo bili tri mesece. V končnici državnega prvenstva smo igrali s šestimi igralci, na koncu v polfinalu proti Heliosu celo s petimi, saj je Niko Bačvić ravno dobil otroka. Splet okoliščin torej, ki nam nikakor niso šle na roko. A to ni nikakršen alibi. Ko povlečem črto, je bil rezultat pod pričakovanji. Žal nas je tudi v pokalu ena žoga ločila od tega, da bi v finalu ugnali Olimpijo. Za vse skupaj nosim svoj del odgovornosti in sem jo tudi prevzel. Na koncu mi je bilo žal, da se je vodstvo kluba odločilo pretrgati sodelovanje leto dni pred iztekom pogodbe. Več kot pripravljen sem bil v Novem mestu delati še eno sezono. Vedeli smo, kje smo naredili napake, slovensko jedro bi še nadgradili. A tako je v poslu. Zamer ni in Krki želim vse dobro.
Veliko trenerjev, ki so delovali pri Krki, je vedelo povedati, da v Novem mestu ni najlažje okolje za delo. Se strinjate?
Vsako delovno okolje, v katerem nisi domačin, je zahtevno. Posebej v manjših mestih. Pa tudi drugje, na Madžarskem, v Zagrebu, kaj šele pri Olimpiji. V Novem mestu je specifično okolje, zagotovo pa ne toliko, da bi to posebej izpostavljal.
Ligi ABA se bo letos pridružil klub iz Dubaja. To je prineslo širitev lige, zato iz nje ni izpadla Krka. Kako gledate na vse skupaj?
Gre za marketinško in finančno potezo, šport v tem pogledu že dolgo časa ni v ospredju. V ligo prihaja svež kapital. Geografsko nikakor ne spada v to okolje, enako kot ni Szolnoki, Maccabi, Nymburk ali Levski. A sam temu ne nasprotujem. Če se zaradi tega stvari še izboljšajo, je dobrodošel. Je pa liga ABA specifično tekmovanje in ima svoje zakonitosti, kar vemo predvsem tisti, ki smo delali tako v tujini kot v njej. Po moči hudo odstopata Crvena zvezda in Partizan s tako rekoč neomejenimi finančnimi sredstvi. Potem sta tu Budućnost in Cedevita Olimpija, ki zaključujeta četverico, ki izstopa. Vse drugo je po mojem mnenju neprimerljivo. Če želi kdo primerjati ligo ABA z italijansko ligo, kaj šele špansko, francosko, turško, je to nesmisel. Te lige so močnejše, saj se moč lige meri po ekipah na sredini in na dnu lestvice. V ligi ABA odstopajo štiri ekipe, zdaj jih bo morda pet, vse drugo pa je povprečno.
Zdaj ste osredotočeni na delo v vlogi selektorja madžarske reprezentance. Gotovo je cilj preboj na evropsko prvenstvo?
To je dejstvo. Vloga selektorja je zame nov izziv in izkušnja. Sem pa hitro ugotovil, da je vodenje tako kluba kot izbrane vrste izjemno naporna stvar. Res je, da so pri reprezentancah kratka obdobja z dvema kvalifikacijskima tekmama, a kljub vsemu vse skupaj zahteva precej koordinacije, spremljanja in časa. Spomnim se, da smo s Krko igrali pozno zvečer finale pokala na Kodeljevem, po katerem sem odšel domov, se stuširal in se opolnoči odpravil na 300 kilometrov dolgo pot ter zjutraj začel trening z madžarsko reprezentanco. Ko sem se vrnil, sem še isti dan vodil trening Krke. Ni enostavno, po drugi strani pa je to izziv, saj nisem še nikoli deloval v reprezentanci, razen pred kar nekaj leti, ko se bil pomočnik Alešu Pipanu v slovenski reprezentanci. Zdaj sem popolnoma osredotočen na Madžarsko, bolj bom spremljal igralce in se odpravil med drugim v Španijo, kjer igrajo štirje reprezentanti. Ob tem se želim tudi izobraževati. Evropsko prvenstvo? Imamo težko skupino z Italijo, Turčijo in Islandijo. Z Islandijo smo na gostovanju izgubili za pet točk. Upam, da se bo razpletlo tako, da bomo na koncu odločali o poti na evropsko prvenstvo prav na domači tekmi z njimi.
Kako pa komentirate dogajanje v slovenski reprezentanci in predstave na kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Pireju?
Za vse nas, ki delujemo v košarki, je pomembno, da ima slovenska reprezentanca dober rezultat. Ni mi bilo všeč obračunavanje z javnostjo. To se mi zdi žalostno in nepotrebno. Lepo je bilo gledati rokometaše in odbojkarje na olimpijskih igrah, s takimi stvarmi pa košarka še dodatno izgublja v primerjavi s tema dvema športoma. Ni več samoumevno, kot je bilo nekoč, da je košarka pri nas v ospredju. Pri kvalifikacijskem turnirju pa je treba biti realen. Ni bilo mogoče pričakovati, da bi Slovenija pred njihovimi navijači ugnala tako močno Grčijo. Morda le, če bi se sestavilo čisto vse. Tudi naša prva violina Luka Dončić je bil zelo izmučen po izjemno naporni sezoni.
Zdi se, da je javnost bolj kot rezultat zmotila podoba, ki jo je Slovenija kazala v Pireju.
Vzdržal bi se komentarja in ne bi prilival olja na ogenj. Pristojni bodo te stvari preučili in pregledali ter našli odgovore. Slovenija je z eno nogo že na evropskem prvenstvu, zato je dovolj časa za premislek, s kom naprej, in po vsej verjetnosti za začetek menjave generacije. x
