Zlato ameriške ženske košarkarske reprezentance samo po sebi ni presenetljivo, saj so zvezdnice lige WNBA veljale za prve favoritinje turnirja. Proti domačinkam so se v finalu v Parizu morale močno potruditi, da so niz neporaženosti na olimpijskih igrah podaljšale na 61. Nazadnje so izgubile v polfinalu iger v Barceloni leta 1992, ko je bila z 79:73 od njih boljša Sovjetska zveza.
Vse od takrat naprej ameriška reprezentanca ne pozna poraza, od iger leta 2004 v Atenah pa je njen sestavni del organizatorka igre Diana Taurasi, ki je tako v nedeljo osvojila svoje šesto zaporedno zlato na igrah pod petimi krogi. »To je edini način, kako sama razumem košarko. Igranje na zmago in nič drugače. Pri zmagovanju me ne more zmotiti nihče,« je bila novega uspeha vesela ena najboljših košarkaric vseh časov Diana Taurasi.
Izjemno meče za tri točke
Diana Taurasi je bila rojena v Ameriki, čeprav je njen oče Mario Italijan, ki je odraščal v Argentini, mama Liliana pa Argentinka. Pred Dianinim rojstvom se je družina preselila v Kalifornijo, kjer doma še vedno govorijo špansko. Mala Dee, kot so sprva klicali igralko, se je začela ukvarjati s košarko. Hitro je pokazala svoj talent, saj je že v mladih letih prišla do naslova v študentski košarki in bila tudi članica mladinskih selekcij ameriške reprezentance. Leta 2004 je bila kot prva izbrana na naboru ženske različice lige NBA, ko jo je izbral Phoenix Mercury, kjer igra še danes. Istega leta je bila tudi prvič članica članske reprezentance in takoj osvojila svojo prvo zlato kolajno na olimpijskih igrah v Atenah. Bila je, enako kot Slovenec Luka Dončić, razglašena za najboljšo novinko najmočnejše ženske lige.
Vse od takrat so se naslovi nanjo začeli lepiti. Vso kariero je navduševala predvsem z izjemnim metom za tri točke, s svojimi potezami pa je ameriške ljubitelje tako prepričala, da je dobila nov vzdevek. Kobe Bryant, ki je veljal za enega najboljših igralcev lige NBA vseh časov, je bil poznan pod vzdevkom Črna mamba, Taurasijevi pa je pripadla čast, da so jo začeli klicati Bela mamba.
Le dvanajst z enakim dosežkom
Diana Taurasi tokrat pri 42 letih ni imela ključne vloge na igrah v Parizu, a je tudi to sprejela kot velika šampionka. »Dvajset let nastopam za državno reprezentanco. Sanje so se mi uresničile. Vedno mi je čast deliti igrišče z najboljšimi na svetu,« vse skupaj dojema izkušena igralka, ki je opisala še težko pot do zadnje olimpijske zlate kolajne v finalu. »Francija je bila odlična, za seboj je imela vso dvorano. Nekako smo našle pot do zmage. Vedno misliš, da boš zadel vsak met, a ni tako enostavno. Včasih je najpomembnejše to, da verjameš – in me smo verjele,« je povedala. Na finalni tekmi ni igrala, a vseeno je bila prisotna že pri 44. zaporedni zmagi ameriške reprezentance ZDA od skupno 61. Njen prispevek čutijo tudi soigralke. »Večje od nje ni. Ona je celotna naša ekipa,« ji je laskala Brittney Griner, ki je bila tokrat tretjič njena soigralka na olimpijskih igrah. Z enako mero pohval je nadaljevala selektorica Cheryl Reeve: »Ne poznam večje od nje. Tudi v finalu je bilo čutiti njeno prisotnost in vpliv deljenja izkušenj na celotno ekipo.«
Diana Taurasi kakopak v svoji karieri ni blestela le v reprezentančnem dresu, kjer se lahko pohvali še s tremi naslovi svetovne prvakinje. Trikrat si je nadela tudi šampionski prstan za naslov v ligi WNBA, desetkrat je nastopila na tekmi zvezd, prav tolikokrat je bila udeleženka najboljše peterke najmočnejše lige, leta 2009 je bila najkoristnejša igralka, še dvakrat je bila najbolj koristna v finalu ... Ker ženske pogosto v času mrtve sezone prek luže igrajo v Evropi, se lahko pohvali tudi s šestimi naslovi prvakinje evrolige, kjer je večinoma igrala za ruski Spartak iz Moskve. Ker je osvojila tudi študentski naslov, je le ena izmed dvanajstih igralk na svetu, ki ji je uspelo združiti naslov olimpijske, svetovne, študentske prvakinje in prvakinje lige WNBA.
