Pred začetkom zadnjega tedna 78. kolesarske dirke po Španiji se je zdelo, da je vzdušje v ta hip najmočnejši ekipi na svetu Jumbo-Visma vrhunsko. Nizozemci so imeli pred začetkom dirke le en cilj – končna zmaga na Vuelti in s tem zgodovinski dosežek, da postanejo prva ekipa, ki bi dobila vse tri tritedenske dirke v eni sezoni. S tem namenom so na dirko pripeljali svoja najboljša kolesarja Primoža Rogliča (dobil je Giro) in Jonasa Vingegaarda (Tour), zraven pa še izjemno podporno ekipo, ki jo sestavlja tudi Jan Tratnik.
Nizozemskemu moštvu je šlo v prvih dveh tednih vse po maslu, a so si nemir v ekipi očitno povzročili kar sami. V boj za skupno zmago so vključili najzvestejšega pomočnika, ki je bil zraven pri vseh uspehih čebel od leta 2019 dalje in je bil v ekipo pripeljan tudi kot vodja za enotedenske dirke, a se je temu odpovedal, Seppa Kussa. Z izjemno taktiko v šesti etapi si je Američan v skupnem seštevku priboril lepo prednost in videti je bilo, da se tudi obe številki ena v ekipi strinjata, da se kolesarju, ki je včeraj praznoval 29 rojstni dan, poklonijo s tem, da dirkajo na njegovo zmago. Za vsak primer pa sta bila Primož Roglič in Jonas Vingegaard pred začetkom odločilnega tedna na drugem in tretjem mestu skupnega seštevka, če Američanu slučajno pojenjajo moči.
Roglič ni pokril napada, Vingegaard ga je
Zaradi naštetih dejstev je v kolesarski karavani včeraj pred začetkom kraljeve etape s ciljnim vzponom na Angliru še vedno odmeval napad Jonasa Vingegaarda dan prej, ko je močno izzval Seppa Kussa v skupnem seštevku. »V ekipi imamo na ciljnem vzponu proste roke,« je, kot je to zanj običajno, diplomatsko dogodek opisal slovenski as Primož Roglič, ki je bil sicer prvotni vodja ekipe. Če je včeraj pred etapo že dodobra razmislil, kaj mora reči novinarjem, je bilo bolj zgovorno njegovo obnašanje po koncu torkove. »Zmagali smo, super, kajne?« je bilo edino, kar je iz sebe spravil zasavski orel. Pri tem ni vprašljiva Dančeva zmaga na etapi, ampak zgodnji napad, s katerim je pridobil več kot minuto prednosti.
Z nekaj nejevolje v ekipi je Jumbo-Visma vstopila tudi v etapo od Ribadeselle do vrha na slovitem Angliruju, dolgo le dobrih 120 kilometrov. Zopet so nadzirali celotno etapo in svojim kolesarjem dali priložnost, da se pomerijo med seboj. Na vzponu, ki je pred tremi leti Rogliču povzročil veliko težav in sta mu ravno Vingegaard in Kuss pomagala pri branjenju rdeče majice, je nekdanji smučarski skakalec dokazal, zakaj je bil predviden za prvega moža ekipe.
Ko je z narekovanjem tempa popustila ekipa Bahrain-Victoriousa, je slovenski as napadel. Drugače kot dan prej, ko Roglič ni pokril napada Jonasa Vingegaarda, je Danec sledil kolesu Slovenca. Le na koncu, ko je bilo jasno, da sta prišla sama na vrh, ni napadel etapne zmage. »Angliru je bil moja želja in cilj. Presrečen sem ob zmagi na tem znamenitem klancu,« je po 79. zmagi kariere še dejal Slovenec, ki se je zavedal svojih težav v preteklosti na tem mitskem klancu.
Na vrhu vzpona so se (vsaj navidezno) vrnili k prvotnemu cilju
Bolj kot s samim razpletom na etapi, ko so Roglič, Vingegaard in Kuss še drugič na letošnji Vuelti zaključili na prvih treh mestih, so se morali soočati z vprašanji o vzdušju v ekipi. »Čuden občutek. Sepp je bil z nami pri vseh uspehih in res mu privoščim končno zmago. A moram gledati tudi nase, zato sem napadel, njemu pa dejal, naj le verjame vase,« je bil še naprej diplomatski Rogla.
Ker Jonasu Vingegaardu z drugim mestom ni uspelo prevzeti majice vodilnega, je bojno sekiro v ekipi želel zakopati sam. »Naš edini cilj je bila etapna zmaga in dosegli smo jo. Vesel sem, da je Kuss zadržal majico vodilnega, in upam, da jo bo obdržal na sebi vse do Madrida,« je strasti miril Jonas Vingegaard. Kolesarje v četrtek čaka še en zahteven dan, a Sepp Kuss ostaja optimističen, da mu lahko uspe ohraniti osem sekund prednosti: »Če le danes ne izgubim dodatnega časa,« je na nov odločilen dan namignil Američan.
