Boj za mavrično majico, ki jo dobi kolesar, ki zmaga na cestni dirki svetovnega prvenstva in jo potem s ponosom nosi vse leto, se je začel leta 1927 v Nürburgringu v Nemčiji. Za uvod so popolnoma prevladovali Italijani, saj so zasedli prva tri mesta, prvi svetovni prvak pa je postal Alfredo Binda. Do danes je Mednarodna kolesarska zveza (UCI) podelila 90 kompletov kolajn, saj je svetovno prvenstvo med letoma 1939 in 1945 zaradi druge svetovne vojne odpadlo. Po številu kolajn so še naprej najuspešnejši Italijani, ki imajo 56 kolajn. Vseeno so od zahodnih sosedov uspešnejši Belgijci, ki imajo sicer štiri kolajne manj, a imajo kar osem zlatih kolajn več od Italijanov. Svetovna kolesarska velesila se lahko pohvali s 27 naslovi. Po tri sta prispevala legendarni Eddy Merckx in Rik Van Steenbergen. Trije naslovi svetovnega prvaka so tudi največ, kar je uspelo posamezniku. S tem dosežkom se ob omenjenih Belgijcih lahko pohvalijo še Binda, Slovak Peter Sagan in Španec Oscar Freire.
Slovak kraljeval med letoma 2015 in 2017
Freire, Binda in Steenbergen imajo ob treh naslovih še po eno bronasto odličje, a za največji podvig med vsemi je poskrbel Peter Sagan, ki je mavrično majico slavil kar tri leta zaporedoma. Svetovni prvak je postal v Richmondu 2015, Dohi 2016 in Bergnu 2017. »Zmaga ne spremeni ničesar, a je zagotovo nekaj posebnega. Zagotovim lahko le to, da so občutki izjemni,« je zgodovinski uspeh na Norveškem pred sedmimi leti doživel Peter Sagan.
Drugi med petimi kolesarji, ki se lahko pohvali s tremi naslovi in je pomemben za današnje kolesarstvo, je Eddy Merckx. Belgijski kanibal je v svojem času dirkal v slogu danes najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja. Blestel je na enodnevnih in najtežjih etapnih dirkah. Vedno je bil napadalen in zato ni prav nič čudno, da svetovni mediji danes radi primerjajo dosežke Pogija in Merckxa. »Seveda mi laska, ko me primerjajo s takšnimi asi kolesarstva, a mislim, da se takratnega obdobja z današnjim ne da primerjati,« je že večkrat svoje mnenje o primerjavah povedal Tadej Pogačar. A dejstvo je, da je Pogi letos v Zürichu prvi favorit za končno zmago in se na tak način lahko še korak približa vsem uspehom Belgijca. Slovenija ima za zdaj na svetovnih prvenstvih dve kolajni. Za prvo je leta 2021 v Lizboni poskrbel Andrej Hauptman, ki je bil bronast. Prav tako tretji pa je bil lani v Glasgowu Tadej Pogačar. Do sedaj so svetovni prvaki postali kolesarji iz sedemnajstih različnih držav, Pogi pa je odločen, da bo v Švici donela Zdravljica in tako osemnajsta različna državna himna v čast zmagovalcu.
Alaphilippe še ni za odpis
Specifika svetovnih prvenstev je, da se trase razlikujejo od prizorišča do prizorišča. Eno leto so pisane na kožo sprinterjem, spet drugič tistim, ki se bolje vozijo v klanec. Predvsem pa gre na svetovnem prvenstvu zgolj za enodnevno dirko, na kateri ne zmagujejo vedno favoriti. »Odloča tudi dnevna forma. Tudi če vse narediš popolno, to morda ni dovolj za končno zmago. Tudi ko sem sam osvojil kolajno, sem bil daleč od favoritov,« je specifiko svetovnih prvenstev v podkastu Vala 202 opisal Andrej Hauptman.
Kako se zmaga na svetovnem prvenstvu, zelo dobro ve Francoz Julian Alaphilippe, ki bo eden izmed skritih favoritov tudi v nedeljo. Izkušeni Francoz je s svojim napadalnim slogom svetovni prvak postal v Imoli 2020 in Flandriji 2021. Francoz ima tako priložnost, da se s tremi naslovi izenači na vrhu lestvice po uspešnosti posameznih kolesarjev. »Že s prvim naslovom svetovnega prvaka sem uresničil svoje sanje. To postati dvakrat pa je neverjetno,« se je v Flandriji tudi Julian Alaphilippe držal načela, da svetovni prvaki težko najdejo veliko besed ob osvojitvi naslova. Naslov bo tokrat branil Mathieu van der Poel z Nizozemskega, ki je bil najmočnejši lani v Glasgowu.
