Devetnajsta etapa 78. kolesarske dirke po Španiji je postregla šele s petim ciljnim sprintom glavnine, kar priča, kako zahtevna je letošnja trasa. Do svoje prve zmage na Vuelti je prišel Italijan Alberto Dainese, ki se je najbolje znašel v zadnjem kilometru, ko je še četrtič klasični sprint preprečil padec. »Na letošnji Vuelti ni veliko sprinterjev in sprinterskih ekip. Zaradi tega na dan, ko pride do sprinta, vsak išče svojo priložnost. Veliko je nervoze in vsak bi bil rad v najboljšem položaju. Zato je veliko padcev na koncu, ker ni pravih ekipnih vlakov,« nam je že na ponedeljkov prosti dan zaupal sprinter Matevž Govekar (Bahrain-Victorious), ki si je vzel čas za pogovor.

Komaj 23-letni kolesar Bahraina nastopa na svoji prvi tritedenski dirki v karieri. Njegova najboljša uvrstitev doslej je deseto mesto v sedmi etapi. »Nabiram še izkušnje. Upam, da se mi do konca Vuelte nasmehne tudi še sreča, saj jo v tovrstnih zaključkih potrebuješ. Za nas sprinterje bo priložnost predvsem v petek in v nedeljo,« je v ponedeljek dejal član ekipe iz Bahrajna, a sreča ni bila na njegovi strani. Po vnovičnem padcu na čelu glavnine, v katerega je bil vpleten tudi nosilec zelene majice najboljšega sprinterja Kaden Groves, je ostal zaprt in višje od 19. mesta ni mogel poseči. V kaosu se je najbolje znašel Alberto Dainese, ki je prehitel rojaka Filippa Ganno (Ineos Grenadiers), ki je še drugič na Vuelti zaključil sprint na drugem mestu. »Lepo je, želel sem končati sezono in dirkanje za ekipo na tak način. Poseben občutek je, čeprav sem bil pod pritiskom, ker je to ena zadnjih priložnosti za sprint. Zahvalil bi se ekipi, ki je opravila odlično delo v zaključku,« je povedal po etapi Alberto Dainese, ki bo od prihodnje sezone dirkal za švicarsko moštvo Tudor.

Čeprav je bil na sporedu šele peti sprint na Vuelti, slovenskega sprinterja to ne moti pretirano. »Ni težko ohranjati visoke morale. Zavedamo se svojih priložnosti. Tudi gorske etape za nas niso tako zahtevne. V prvem delu etape pomagamo po najboljših močeh, nato pa za dober rezultat dirka le še majhen del kolesarjev. V ozadju se izoblikuje velika skupina in nato gremo v spodobnem tempu do cilja.« Govekarju ustreza, da so na dirki še trije Slovenci (Jan Tratnik, Domen Novak in Primož Roglič). »Ker sem mlajši, sem dobro poznal le Tratnika, ki je bil moj sotekmovalec v preteklih letih. Tudi Novaka poznam in v ozadju, ko gre nekoliko počasneje, prav pride slovenska beseda. Še bolj pa mi je v ponos, da se v manj stresnih trenutkih etape do mene pripelje Primož, ki ga doslej nisem poznal. Je dober človek,« nam je zaupal kolesar iz Godoviča.

Matevž Govekar ima v zaključkih svojih etap srečo, da štren ne meša letos daleč najmočnejša ekipa Jumbo-Visma in tovrstne etape prepušča drugim ekipam. »Na dirko so prišli zmagat v skupnem seštevku in naredili bi napako, če bi s seboj pripeljali kapetana. Res je, da znamo tudi mi dobro dirkati, ampak njihovi cilji so jasni. Me pa ne moti, da dirkajo tako, kot dirkajo. Vsi si želimo zmagati na vsaki etapi in jasno je, da kažejo svojo premoč,« se ni strinjal z izjavo svojega kapetana Mikela Lande, ki je dejal, da so pri Jumbo-Vismi pohlepni. Ravno nizozemsko moštvo je še naprej tarča na družbenih omrežjih, kjer se številni ne strinjajo z njihovim dirkanjem, čeprav so stvari umirili v 18. etapi in je jasno, da bo Vuelto dobil Sepp Kuss, ki je danes na cilj prišel v času zmagovalca. Z negativnimi komentarji se ne strinja zvesti pomočnik Atilla Valete. »Drugače je kot to, kar vidite na družbenih omrežjih. V ekipi tudi v zadnjih dneh držimo skupaj. Sam bom potreboval še nekaj časa, da bom dojel, kaj vse nam je uspelo na tej Vuelti. Tudi če ne marate te ekipe, pišemo zgodovino,« je zatrdil Madžar.