Priljubljeni Rogla je kmalu pokazal, da je eden najboljših oziroma je v nekem obdobju bil najboljši kolesar na svetu. Žal mu je tudi največji uspeh v karieri – zmago na dirki po Franciji – odvzela slaba taktika moštva, ki se je iz svojih napak sicer hitro učila, a največji davek je plačal prav Slovenec. Pri njegovih zrelih 34 letih se zdi, da se zgodba ponavlja, ko je letos prestopil v moštvo Red Bull-Bora-Hansgrohe. Ekipa sicer kaže, da se je sposobna iz napak hitro učiti, še zdaleč pa ni pripravljena na ravnanje s takšnim kolesarjem, kot je štirikratni zmagovalec tritedenskih dirk. Roglič se znova ukvarja s ponesrečenimi taktikami športnih direktorjev, ki nimajo izkušenj z vodenjem moštva za zmage. Pri tem pa zelo peša tudi odnos z javnostjo.
Čeprav je zasavski orel drugi v skupnem seštevku Vuelte in prvi v najožjem krogu favoritov za končno zmago, na prost dan ni imel predvidenega medijskega termina, čeprav smo polni vprašanj o počutju slovenskega junaka, ki se bojuje sam proti vsem in tudi poškodbam. Izgovor o dolgem potovanju iz Sierre Nevade na sever Španije je sicer sprejemljiv, a v dobi spletnih novinarskih konferenc vseeno privlečen za lase, saj so druge ekipe, kot je to v navadi, našle čas za nujne obstranske dejavnosti. Pri Dnevniku smo se zato znašli ter odgovore in mnenja našli pri Marku Kumpu. Nekdanji vrhunski sprinter, ki je leta 2015 pri Adrii tekmoval skupaj s Primožem Rogličem in je od njega komaj leto starejši, je danes športni direktor novomeškega kluba in zato pravi naslov za kritike in vpogled v preobrazbo povprečne ekipe, ki z velikim denarnim vložkom poskuša postati najboljša.
