Nemogoče je mogoče. Tako nekako bi najlažje opisali razplet dvanajste etape 79. kolesarske dirke po Španiji. Kolesarji so se še vedno zadrževali v Galiciji na severozahodu Španije, trasa pa je potekala od Ourenseja do vrha vzpona na Manzanede, edinega smučarskega središča v tem delu države. Za razplet zgodbe, ki bi si jo težko izmislili najboljši pisci oziroma režiserji dram, je poskrbel komaj 23-letni Pablo Castrillo, ki nastopa v dresu povabljene pro kontinentalne ekipe Kern Pharma.
Mladi Španec je v boju desetih ubežnikov odločilni napad sprožil na sredini 15-kilometrskega ciljnega vzpona, ki ni imel nobene posebno strme klančine, odstotek naklona se je ves čas gibal med pet in devet. Kolesar, ki je letos nastopal tudi na dirki po Sloveniji in je bil najboljši deseti na kraljevi etapi s ciljem na Krvavec, je tokrat v koš pospravil tudi ase, kot so Marc Soler, Max Poole in Jhonatan Narvaez, ter druge, ki so bili v igri za prestižno etapno zmago.
V svet profesionalnega kolesarstva je več poti
Da je zgodba zares dramatična, je poskrbela narava, saj je v noči pred dvanajsto etapo v 70. letu starosti umrl Manolo Anzcona, ustanovitelj španskega moštva. Razumljivo je svojo prvo profesionalno zmago in prvo zmago ekipe na tritedenskih dirkah Pablo Castrillo namenil njemu: »Pravzaprav ne morem verjeti, kaj se je zgodilo. To je izjemna zmaga, neverjetno. To zmago posvečam celotni ekipi in družini ter še posebej nekdanjemu predsedniku ekipe Manolu Azconi.« Solz sreče in hkrati žalosti ter predvsem ponosa ni mogel skriti prav nihče izmed članov majhne ekipe, ki je znova dokazala, da se v športu trdo delo in vztrajnost vedno poplačata.
»Ekipi to zagotovo pomeni ogromno. Tudi sam sem vesel, da jim je to uspelo, saj je to dokaz, da se tudi na tritedenskih dirkah, kjer v večini primerov prevladujejo ekipe svetovne serije z velikim proračunom, da poseči po vrhu. Predvsem pa sem vesel, da še vedno v pro kontinentalnih ekipah najdemo 23-letnega kolesarja, ki je na tem nivoju. Danes je trend, da močne ekipe iščejo že petnajst let stare kolesarje in jim ponujajo dolgoročne pogodbe. Nekako velja, da če si star več kot 20 let in nisi v ekipi svetovne serije, nisi talentiran. To je dokaz, da se da tudi na drugačen način priti med najboljše. Približno tako, kot je storil Primož Roglič, ki se je v profesionalno kolesarstvo prebil iz Adrie,« je pomen zmage palčka med ekipami na Vuelti razložil Bogdan Fink, direktor dirke po Sloveniji in najboljšega slovenskega kolesarskega kluba Adria Mobil.
Avstralec izbrisal svoj profil
Čeprav se je etapa zaključila z vzponom, v boju za rdečo majico ni prišlo do napadov, saj kolesarje v naslednjih treh dnevih čakajo tri peklenske etape. Če je slovenski šampion Primož Roglič tokrat varčeval z energijo za pomembne trenutke dirke in se je zadovoljil z drugim mestom v skupnem seštevku, ima vodilni Ben O'Connor energije na pretek. Očitno toliko, da jo je pripravljen izgubljati tudi na družbenih omrežjih, kjer je na X sprožil bitko proti Mednarodni kolesarski zvezi (UCI).
Avstralec je jabolko spora videl v kazni, ki je doletela njegova sotekmovalca v enajsti etapi, ko je njegova ekipa Decathlon AG2R naredila cestno blokado, da je preprečila nadaljnje poskuse napadov ubežnikov. Pri manevru, ki po pravilih UCI ni dovoljen, a ga je mogoče videti praktično na vsaki etapi, je lažji padec doživel Richard Carapaz. »Zakaj sta moja sotekmovalca dobila rumeni karton UCI? Naredila nista ničesar narobe. Oziroma zakaj sta ga dobila le onadva? Tam smo bili tudi jaz in cela ekipa ter Wout van Aert,« se ni mogel umiriti Ben O'Connor. Ko je videl, da je z objavo zanetil pravi požar, ki mu odvzema dodatno energijo, jo je hitro izbrisal, nato pa kar celoten račun. Pred začetkom današnje etape pa vseeno odgovoril na očitke Carapaza, da francosko moštvo ne brani majice v skladu s pravili. »Še vedno menim, da nismo naredili ničesar narobe,« je nadaljeval bitko. Kljub odvečni porabi energije je bil po koncu etape zadovoljen, da ni izgubil novega časa proti tekmecem, ki z njim bijejo bitko na cestah. »Tritedenske dirke se odločajo zadnji teden, zato so nekateri najboljši do zdaj še varčevali z energijo v nekaterih etapah. Na sporedu je nekaj res zahtevnih dni, zato je zame Primož Roglič še vedno prvi favorit dirke,« je prepričan Bogdan Fink.
Vuelta v številkah
12. etapa, Ourense–Manzaneda (137,5 km): 1. Castrillo (Špa, Kern Pharma) 3,36:12, 2. Poole (VB, DSM-firmenich PostNL) + 0:08, 3. Soler (Špa, UAE Emirates) + 0:16, 4. Schmid (Švi, Jayco-AlUla) + 0:23, 5. Narvaez (Ekv, Ineos Grenadiers) + 0:34, 18. Roglič (Slo, Red Bull-Bora-Hansgrohe) + 6:29.
Skupni vrstni red (12/21): 1. O'Connor (Avstral, Decathlon AG2R) 47,37:35, 2. Roglič + 3:16, 3. Mas (Špa, Movistar) + 3:58, 4. Carapaz (Ekv, EF Education-EasyPost) + 4:10, 5. Landa (Špa, Soudal Quick-Step) + 4:40.
