»Zdaj ste na pravem mestu, sledite mi do medijskega centra. Zaradi koga ste prišli na prizorišče?« nas je skušala nekaj po osmi uri zjutraj pomiriti olimpijska prostovoljka, potem ko so nas njeni kolegi na prizorišču športnega plezanja v severnem delu Pariza pošiljali od Poncija do Pilata, toda akreditiranega vstopa nismo našli. »Oh, Janje? Ko sem se prijavila za delo prostovoljke, so mi določili športno plezanje. Nikogar nisem poznala. Potem so mi vsi govorili, da bom imela posebno čast spoznati Janjo. Sedaj sem najbolj ponosna, da sem tu,« nam je med potjo povedala Jennifer iz Londona.
Plezalni center Le Bourget je eden dveh objektov, ki so jih za potrebe olimpijskih iger v Parizu zgradili na novo. Je izredno moderen in veličasten, kar vselej pokažejo televizijske kamere, medtem ko okolica razkriva, da je bil narejen tik pred zdajci. Pravzaprav je takšen kot večina olimpijskih prizorišč po svetu, ki med igrami nimajo duše. Tu je Pariz v veliki prednosti, saj praktično vsa tekmovanja potekajo v obstoječih objektih, kjer so morali postaviti montažne tribune, pa so jih na mestih največjih pariških znamenitostmi. Težava plezalnega stadiona je tudi, da so tribune postavljene na soncu, zato je novinarska povsem prazna, gneča v medijskem središču temu primerna. Redarji pri medijskem coni pa bi se stepli iz prve, če slučajno kdo prestopi mejo, da bi videl, kako pleza prva zvezdnica športnega plezanja.
Francoska postavitev
Da je vsaj vzdušje med slovenskimi poročevalci bolj sproščeno, je poskrbela prva dama slovenskega športa Janja Garnbret. Oči slovenske javnosti so vse bolj usmerjene v Korošico, saj se bera slovenskih kolajn v Parizu že dober teden ne premakne z enice. Res je, da ima slovenski šport v boju še nekaj resnih adutov, kot so atlet Kristjan Čeh, ki bo svoje mojstrstvo razkazoval drevi na Stade de Francu, jadralca Tonija Vodiška in rokometaše, toda Janja Garnbret vsaj na papirju kotira najvišje.
Branilka naslova olimpijske prvakinje deluje mirno, kot bi bila na kakšnem turističnem potovanju, ne pa igrah, ki jih je čakala tri leta. »V izolacijski coni me je vprašala, zakaj je tako mirna? Odgovoril sem ji, da je tako prav, da je to prava pot na poti do želenega cilja,« je odgovoril njen trener Roman Krajnik. Nepričakovano se je kar malce razburil, ko smo ga vprašali, kako ocenjuje postavitev štirih balvanskih smeri, ki jih je v polfinalu edina preplezala Janja Garnbret. »Niso dovolj težke. Nisem priplaval po juhi, zato mi je bilo že med ogrevanjem jasno, kakšna bo vsaj ena. Francozinje so namreč izvajale korake, ki so nakazale postavitev smeri. Tudi postavljalci so Francozi. Navsezadnje to vse skupaj ne vpliva na Janjo, mi gre pa na živce,« je priznal Krajnik ter se pomiril, da sicer poteka vse po načrtih, da ima Slovenka v olimpijski vasi dovolj miru ter da za vsako ceno ne bo izgubljala energije z ogledi drugih olimpijskih prizorišč, saj je povsem osredotočena na svoje poslanstvo.
Po zdrsih ni paničarila
Slovenjgradčanka je na tretjem balvanu zdrsnila na začetku, zadnjega pa je preplezala v četrtem poskusu, zato je prvi del polfinala končala z oceno 99,6 točke ter bila prepričljivo najboljša. »Še sama ne vem, zakaj sem trikrat izgubila ravnotežje, če pa sem trenirala prav takšno postavitev. Glavno je, da nisem paničarila ter ostala zbrana do konca. Postavitve smeri niso bile ne prelahke ne pretežke, strinjam pa se z oceno trenerja, kot pravite, da so bile francoske,« je sproščeno razlagala Janja Garnbret, ki jo polfinale v težavnosti čaka jutri, po seštevku rezultatov pa bo znanih najboljših osem sobotnih finalistk.
Mia Krampl je med 20 tekmovalkami z zbirom 28,7 točke zasedla 17. mesto. Selektor Gorazd Hren je priznal, da je že pri ogledu balvanov vedel, da bo imela Slovenka težave. »Toda boj še ni izgubljen. Počakajmo še na težavnost in bomo sešteli točke,« poudarja selektor. »Komaj čakam težavnost, saj sem v tej plezalni prvini boljša,« je optimistična Mia Krampl.
