Kako popularna sta v Sloveniji na eni strani športno plezanje, na drugi pa najboljša slovenska športnica in zlata olimpijka Janja Garnbret, je z navzočnostjo novinarjev, snemalcev in fotografov pokazala predstavitev ene najuspešnejših slovenskih olimpijskih panog pred začetkom tekmovalne sezone. Osrednja junakinja je bila Garnbretova. Korošica poudarja, da je po lanski olimpijski izčrpanosti znova našla zagon in energijo, s katero se bo danes podala na prvo tekmo svetovnega pokala v novi sezoni. V Meiringenu v Švici bo konec tedna nastopila na tekmi v balvanskem plezanju, potem pa bo izpustila številne tekme ter se osredotočala na svetovni pokal v težavnosti.

Najboljša slovenska športna plezalka pred začetkom tekmovalne sezone pravi, da letos ne bo mogla postreči s presežki, ki so jo krasili vso športno kariero, vrhunec pa doživeli lani na igrah v Tokiu. »Po tako uspešnem letu, kot je bilo lansko, je rezultatsko nemogoče napredovati. Zato bo moja letošnja sezona nekoliko drugačna. Obarvana bo z manj tekmami, saj bom večji del sezone v balvanskem plezanju izpustila, bom pa od junija naprej tekmovala na vseh tekmah v težavnosti ter evropskem prvenstvu v Münchnu. Glavni cilj sezone bo usmerjen na Bavarsko, saj je kolajna na evropskem prvenstvu še edina, ki mi manjka v zbirki,« razlaga Janja Garnbret, ki zase pravi, da se po svetovni prepoznavnosti ni spremenila, saj je še vedno tista Janja, ki jo vsi poznamo. Dodaja, da ima sicer precej več medijskih in sponzorskih obveznosti, ki so ji spremenile življenje, a ne njenega značaja.

Vse misli usmerjene v Pariz

Najboljša športna plezalka na svetu odgovarja, da si je letošnji izziv v težavnosti našla zato, ker je pred tremi leti že zmagala na vseh tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju, zato je iskala druge cilje. V težavnosti si želi narediti korak naprej, saj je nazadnje celotno sezono tekmovala pred štirimi leti. Tedaj je bila nazadnje skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti. Dodaja, da je bila po olimpijskih igrah povsem iztrošena in hkrati presenečena, saj se takšne ni bila vajena. »Vselej sem bila navdušena za trening in tekme, po olimpijskih igrah pa se mi ni dalo odpraviti na trening. Sploh si nisem predstavljala, da bom še kdaj preplezala do vrha smeri. K sreči se je motivacija začela vračati, treningi so bili vse boljši. Ker so moje misli v največji meri usmerjene na olimpijski nastop čez dve leti, bom vse tekme v naslednjih sezonah skrbno načrtovala, da bom le v Parizu najbolje pripravljena. Na olimpijskih igrah si želim biti prava Janja, ki bo maksimalno osredotočena na svoj cilj.«

Medtem ko je bila olimpijska disciplina v Tokiu seštevek hitrostnega, balvanskega in težavnostnega plezanja, bodo v športnem plezanju v Parizu podelili dva kompleta kolajn. Olimpijska odličja bodo podeljevali v hitrostnem plezanju ter seštevku balvanskega in težavnostnega. »Lagala bi, če bi rekla, da mi novi format ne ustreza. Vsi bi si sicer želeli, da bi v Parizu podeljevali tri komplete kolajn, a se moramo zadovoljiti s takšnim formatom, kakršen pač je. Balvane in težavnost treniram ves čas vzajemno, priznam pa, da za zdaj še ne poznam natančnega formata, kako bo sploh potekala olimpijska preizkušnja. O njem se bom prepričala bržčas šele na evropskem prvenstvu v Münchnu. Sicer pa sem z glavo povsem v Parizu in na neki način že treniram za olimpijski nastop.«

Komaj čaka center na Prevaljah

Kot celotna športnoplezalna srenja se tudi Janja Garnbret veseli novega reprezentančnega balvanskega centra v Ljubljani. »Super je, da lahko v center kadar koli pridejo postavljalci smeri, odstranijo vse oprimke in jih postavijo na novo. Hkrati smo bolj odmaknjeni od komercialnih plezalnih centrov. Tako smo lahko bolj osredotočeni na svoje delo in uresničitev ciljev,« odgovarja Janja Garnbret, ki komaj čaka tudi nov center na Prevaljah. »Kakor slišim, bo stena ogromna in namenjena vsem trem plezalnim disciplinam. Morda bomo poleg državnih tekmovanj na Koroškem kdaj tekmovali tudi v svetovnem pokalu. Najpomembnejše pa je, da bomo lahko na Prevaljah tudi trenirali. Sedaj nam je najbližja ustrezna stena za trening težavnosti v Innsbrucku.«

Korošica zase pravi, da je sicer odrasla v umetnih stenah in bila vselej osredotočena na rezultat, a so ji naravne vse bolj pri srcu. V skali, kot se izražajo v plezalnem žargonu, si je našla nove izzive, ki jo poleg uresničitve športnih ciljev hkrati umaknejo iz umetnih sten. »Plezanje v naravnih stenah je povsem drugačno od plezanja v umetnih. Te pa izpopolnjuje v bolj vsestranskega plezalca, kar koristi na vseh področjih,« zaključuje najboljša slovenska športnica.