Vsaj dve, če ne tri sezone potrebuje nogometna ekipa, da dozori. Muri se je šele v prvih krogih letošnjega prvenstva začelo dogajati, na kar so upali že s prihodom Dejana Grabića, po njem pa so do Tončija Žlogarja zamenjali vrsto trenerjev. A ta je v minulih dneh odstopil, ker noče vzeti v ekipo Stevena Juncaja, sina novega lastnika Georgea Juncaja. Iz podobnih razlogov je pred njim na Reki dobil odpoved Žlogarjev kolega Šopić. Odkar je ta odšel, Reka ne igra več dobro, bojazen, da se bo enako pripetilo Muri, je tako upravičena.

Ko smo si že lahko nastavili stavniške merilne naprave za domače prvenstvo, nam jih je torej odložiti in zamenjati z vizirji za ligo narodov. Pogled ni spektakularen. Kot da nobena izmed tekem, ki se obetajo zgoditi tja do ponedeljka, ne žari na nič posebnega. Seveda, gre za začetek tekmovanja, obenem pa razen dvoboja med Irsko in Anglijo ni na sporedu nič posebno razvpitega. Tekma med omenjenima reprezentancama pa seveda je te vrste srečanje. Rivalstvo, ki traja od leta 1946, ko je bila odigrana prva tekma, v kateri so Angleži zmagali, leta 1949 pa so Irci postali prva ekipa, ki je Angleže porazila na njihovih tleh.

Zadnjo tekmo na Irskem so igrali leta 2015, a je bila spravno prijateljske narave po tem, ko je bila zadnja tekmovalna tekma februarja 1995 prekinjena zaradi navijaških izgredov. Policija je bržkone v polni pripravljenosti. Irska ekipa bo sestavljena po klasičnem receptu, se pravi iz igralcev iz srednje- ali nižjerazrednih klubov angleške premier lige, ki bodo na pogon občinstva prhali posebno zavzeto. Oboji imajo nove selektorje. Le 1,50 visok stavniški koeficient daje vedeti, da je Anglija izrazit favorit, a gre za posebno tekmo in remi s koeficientom 3,90 prav tako ne bi presenetil.