Pred kajakaši in kanuisti na divjih vodah je vrhunec sezone – svetovno prvenstvo v slalomu, ki ga bo prihodnji teden od torka do nedelje gostil London. V dvanajstčlanski slovenski reprezentanci, ki bo nastopila na olimpijski progi na obrobju Londona, bo kapetan 40-letni kajakaš Peter Kauzer, ki ima obilo izkušenj z velikih tekmovanj. Popotnica Hrastničana za najpomembnejšo tekmo sezone, na kateri bodo delili tudi mednarodne kvote za olimpijske igre prihodnje leto v Parizu, je najboljša možna, saj je zmagal na zadnji tekmi svetovnega pokala v Seu d'Urgellu. Večina tekmovalcev je že zbrana v Londonu, kjer na zahtevni progi pili še zadnje podrobnosti.

Zmaga v Seu d'Urgellu v Španiji je bila za mnoge presenečenje, saj se v prvem delu sezone na vseh treh tekmah za svetovni pokal sploh niste uvrstili v finale.

Ker na prvih treh tekmah svetovnega pokala nisem prišel v finale, seveda nisem bil zadovoljen. Neuspešen sem bil deloma zaradi kazenskih sekund, ki sem jih pridelal v polfinalu, deloma pa zaradi zdravstvenih težav. A vse je že pozabljeno. V dveh mesecih premora sem čez poletje dobro spočil telo in glavo. Ko sem po dvomesečnem premoru prišel na tekmo, sploh nisem vedel, ali sem na pravi poti. Zmaga v Seu d'Urgellu je potrditev, da sem še vedno hiter in da sem dobro opravil delo na treningih.

Starejši kot ste, hitrejši ste.

Kot vino. Našel sem način, da lahko tudi pri teh letih ostajam konkurenčen za najvišja mesta. Vesel sem, da sem našel pravo pot in počnem tisto, kar me v življenju najbolj veseli.

Kako pomembne so pri doseganju uspehov izkušnje?

So le del procesa, da sem na startu bolj miren. Brez trdega dela in popolne osredotočenosti na cilj tudi izkušnje ne pomagajo.

Ali pri vas tudi velja pravilo, da z manj treninga, s katerim ostajate sveži, dosežete več uspehov?

Da. Tega je iz leta v leto več. To je edina stvar, ko čutim, da sem malo starejši, zato potrebujem malo več časa za počitek. Na treningih naredim vse, kar je potrebno, da se počutim dobro in je forma prava. Dodatno telesa ne ubijam več, kot sem to počel, ko sem bil mlajši in sem treniral brez prestanka.

V čem je skrivnost, da ste pri 40 letih še vedno konkurenčni mladim tekmecem?

Kajak je specifičen šport, saj moraš obvladati veliko stvari. Več, kot jih imaš pod kontrolo, lažje dosegaš uspehe. Morda mladi, ki prihajajo, pozabljajo, da moraš najprej obvladati osnove tehnike ter iti korak po korak in ne prehitevati časa. Vsak bo dočakal svoj veliki trenutek, če bo med kariero vse delal prav. Če želiš biti že pri 15 letih svetovni prvak v članski konkurenci, se ti bodo preskočene stopnice enkrat poznale. Sploh na takšni ravni, kot je zdaj vrhunski kajak.

Že vso kariero je vaš trener oče Peter. Kako vpliva na vašo kariero in kakšen odnos imata zdaj, ko o skrivnostih kajaka veste že vse?

Imava poseben odnos. Na zadnji tekmi v Španiji ga sploh ni bilo, ampak je bil doma v Hrastniku. Drug drugemu zaupava. Oba dobro veva, kaj moram narediti. Na treningih in tekmah je oče predvsem varovalo, če mi kaj ne bi bilo jasno, ali bi se kaj zalomilo, saj točno ve, kako me spraviti nazaj na pravi tir.

Ko ste bili mlajši, ste izgubljali živce, ko vam ni šlo po načrtih. Letos ste kljub ponesrečenemu prvemu delu sezone ostali mirni.

Navzven je morda izgledalo, da sem ostal miren, a ni mi bilo vseeno, ko nisem mogel prebiti praga finala. Vem, kje so bili razlogi. Velik vpliv so imele zdravstvene težave, ki sem jih imel, zato nisem imel moči, da bi vzdržal vso progo. Na vseh tekmah me je odrezalo v zadnji tretjini proge. Popustila je zbranost, zato sem delal napake. V tako strnjeni kajakaški konkurenci nisem mogel narediti nič.

O zdravstvenih težavah v prvem delu sezone niste govorili javno, ampak smo za njih izvedeli od očeta.

Nisem hotel govoriti javno, da mi ne bi očitali, da iščem le izgovore. To je zdaj preteklost in najpomembneje je, da se znova počutim dobro.

Kako vam je všeč proga v Londonu, na kateri ste doživeli marsikatero razočaranje?

Ne glede na to, kaj si mi je na njej pripetilo na prejšnjih tekmah, ko sem ostal brez kolajne na olimpijskih igrah leta 2012 in svetovnem prvenstvu ter se na njej tudi poškodoval, mi je bila proga zelo všeč. Ob četrtem mestu na svetovnem prvenstvu leta 2015 v Londonu ne smemo pozabiti, da je bila to moja sezona vračanja po hudi poškodbi rame, zato je bila uvrstitev povsem v redu. Na njej sem vedno veslal zelo rad, užival in tudi zelo trpel, ker je fizično zelo zahtevna. Komaj čakam tekmo.