Z današnjima sprinterskima tekmama v Ruki se bo začel letošnji svetovni pokal v smučarskem teku. Ob Evi Urevc bo prvi slovenski adut 27-letni Logatčan Miha Šimenc, ki je lansko sezono končal z devetim mestom v Lahtiju. Slovenske barve v Ruki bodo branili še Anja Mandeljc, Vili Črv, Anže Gros in Miha Ličef. V soboto bosta še tekmi na 10 km v klasični tehniki in v nedeljo na 20 km v prosti tehniki.
Glede na deveto mesto v Lahtiju se je za vas lanska sezona, ki bi ji lahko rekli tudi sezona vrnitve na stara pota, očitno končala prezgodaj?
Lahko bi tako rekli (smeh). Se je pa v Lahtiju vse poklopilo, bil sem tudi psihološko manj obremenjen, imel pa sem tudi malo sreče, saj sem v polfinale prišel kot srečni poraženec. Dejstvo pa je, da je bila takrat forma še dobra, pa tudi v celoti je bila sezona takšna, ki sem jo po vseh težavah, ki sem jih imel, ko mi nikakor ni uspelo priti med najboljših trideset, nujno potreboval. Na koncu sem bil kar nekajkrat v izločilnih bojih, kar mi je tudi dalo spodbudo v pripravah na novo sezono.
Če ste v Lahtiju imeli srečo, je zagotovo niste imeli na svetovnem prvenstvu v Planici, ko ste nesrečno padli v četrtfinalni skupini.
Ta padec v Planici me še vedno preganja, saj sem bil resnično na visoki ravni. S formo smo zadeli, ta dan sem bil lani najbolje pripravljen, toda na žalost je prišlo do tega padca. Obžalujem le to, da mi ni uspelo prikazati, česa sem bil tega dne sposoben, da bi videl, ali sem dovolj dober za polfinale. Tega mi je najbolj žal, sam padec je pač del športa in tu se nič ne more, čeprav sem ga večkrat premleval v glavi. Pravzaprav me je ločil le en korak, da bi se mu ognil in o njem sem v letošnjem pripravljalnem obdobju večkrat razmišljal. Žal zaradi tega padca nisem izpolnil vseh ciljev, ki sem si jih zadal v lanski sezoni, mi pa zato ostajajo za letošnjo.
Ali ste v pripravah na letošnjo sezono kaj spreminjali, ste čemu posvečali kaj več pozornosti?
Otroka rasteta, oba potrebujeta več pozornosti in energije, zato sem moral del treningov prilagoditi tudi družinskim obveznostim, kar je kar zahtevno. Na srečo imamo trenerja, ki ima tudi majhne otroke in razume, da sem družinski človek. Druga zadeva pa je, da smo že usmerjeni na olimpijske igre, kjer bo sprint v klasiki, zato ji posvečam več pozornosti. Mislim, da sem naredil velik korak naprej, predvsem v soročnem odrivu, kajti glede na progo v Val di Fiemmeju, kjer je dolga ciljna ravnina, bo potrebno biti veliko na rokah. Začeli smo dobro, pred nami sta še dve leti in verjamem, da bom do takrat še bolj napredoval. Ob tem smo iskali limite, do kje moje telo zdrži pri napornih treningih, tako da je bilo veliko intenzivnih treningov in upam, da se bo to obrestovalo.
Letošnja sezona bo manj stresna, saj ne bo ne svetovnega prvenstva ne olimpijskih iger, tako da si bo lahko vsakdo zadal svoj vrhunec. Kdaj ga načrtujete vi?
Pravzaprav mi je kar všeč, da ne bo ne svetovnega prvenstva ne olimpijskih iger. Seveda sta obe tekmovanji nekaj posebnega, vendar je bila vedno moja želja poseči po stopničkah tudi na tekmah svetovnega pokala. To imam še vedno v glavi in upam, da jo bom nekoč uresničil, morda še ne v letošnji sezoni. Ob dobrem dnevu in dobro pripravljenih smučeh, je to dosegljivo, zato mi je s tega vidika ta sezona toliko bolj zanimiva. Obkrožil sem si že nekaj tekem. Zelo zanimiva bo letos novoletna turneja, ki so ji dodali nekaj novih tekem na razdalji, všeč sta mi oba sprinta in to bo zagotovo eden vrhuncev sezone. Zanimiva tekma bo v Trondheimu, kjer bo generalka za svetovno prvenstvo 2025, kjer si predvsem želim spoznati progo. Potem je tu še ameriška turneja. Dobro je tudi, da si bodo letos tekme sledile po smiselnem zaporedju, tako da ne bo veliko selitev, manj bo letalskih poletov, in če se že gremo varovanje okolja, je to veliko boljši korak naprej kot prepoved fluora.
Omenili ste prepoved uporabe fluora. Kaj to pomeni za tekmovalce in predvsem servisno službo?
Še nihče natančno ne ve, kaj bo to prineslo. Videli smo že, da je bilo nekaj težav v alpskem smučanju, zato upam, da pri nas ne bo veliko diskvalifikacij po nedolžnem, kajti vemo, da se fluor lahko skriva vsepovsod. Močnejše reprezentance so si lahko privoščile popolnoma novo opremo, v manjših smo morali vse počistiti in servisna ekipa je vložila resnično veliko truda. Verjamem, da smo skupaj naredili vse, da ne bi prišlo do kakšnih diskvalifikacij, saj ne bi rad, da bi nas kdo osumil goljufanja. Najbolj pošteno bi bilo, če bi imeli vsi iste maže, kot je že bilo lani v Talinu in takrat bi se pokazalo, kdo je v resnici najmočnejši. Če bi FIS to naredila, bi veliko bolj prispevala k ohranjevanju narave, saj ne bilo potrebnih toliko testiranj, niti ne toliko opreme voziti s sabo, se pravi, da bi bilo manj tovornjakov, manj kombijev... Ampak to je verjetno bolj želja manjših reprezentanc.
