Novi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez Franjo Bobinac je ta teden prestopil mejo 100 dni vodenja krovne slovenske športne organizacije. Odkar je postal prvi mož slovenskega športa, se v medijih ni pojavljal. Potegnil je nekaj potez in sestavil vse komisije in odbore, vse bolj se obdaja s podporniki, ki jim zaupa. A celotne ekipe še ni sestavil, saj še ni izbral nekaterih najvidnejših sodelavcev, kot je denimo generalni sekretar.
Kako to, da dajete prvi intervju kot predsednik OKS?
Številni projekti so v izvajanju in strinjal sem se z vašo mislijo, da je po stotih dneh čas, da v javnosti pokažemo obrise delovanja.
Na kaj ste najbolj ponosni?
Vedno sem najbolj ponosen na športnike. V zadnjih stotih dneh so dosegli toliko vrhunskih rezultatov, da bi težko vse naštel.
Verjetno se strinjate, da bi športniki te uspehe dosegali tudi, če bi bil predsednik kdo drug.
Vsekakor. A želel sem poudariti, da so v mojih očeh vselej na prvem mestu športniki. Bil sem na veliko športnih dogodkih, od manjših do največjega v Planici. Imeli smo že nekaj sej izvršnega odbora, ki smo ga kvalitetno konstituirali. Kot tudi vse odbore in komisije, njihova sestava pa je izjemna. Nekatere smo dodali na novo. Izpostavil bi komisijo za trajnost v športu, ki jo vodi Alja Brglez. Popolnoma nova bo tudi komisija za športno in diplomatsko komisijo, vodil pa jo bo Gregor Benčina. Maja Zalaznik bo vodila komisijo za evropsko in mednarodno sodelovanje, da naštejem samo tiste nove. Zelo sem ponosen na sestavo izvršnega odbora in na svojo podpredsedniško ekipo, ki je zelo angažirana.
Znotraj olimpijske družine smo začeli z drugačno, bolj odprto komunikacijo na vseh ravneh. Povišali smo sredstva za šport ter naredili pomemben korak v okviru letnega programa športa. Vzpostavili smo kvalitetni dialog s celotno vlado, s katero imamo veliko kontaktov. Primarno največ sodelujemo z ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, športni minister Matjaž Han je bil že večkrat v naših prostorih, vključno z državnim sekretarjem Dejanom Židanom in celotno njuno ekipo imamo redna mesečna srečanja. Aktiven sem z obiski v mestnih občinah. Ustanovili smo novi steber, ki skrbi za statusne pravice športnikov. Z njim uveljavljamo pravila OKS v praksi.
Za koliko ste že povišali sredstva za šport?
Skupni znesek dodeljenih sredstev letnega programa za šport znaša preko 33 milijonov evrov. Od tega je nekaj manj kot tretjina namenjena športni infrastrukturi. Prišlo je do pomembnih povišanj, ki kažejo korak v pravo smer. Več sredstev prejmejo programi vrhunskega športa, športne vzgoje otrok in mladine za 15 odstotkov, delovanje športnih organizacij za 25 odstotkov, sofinanciranje trenerjev za 20 odstotkov, štipendije vrhunskih športnikov za 15 odstotkov. Smo hvaležni, a se s tem ne bomo zadovoljili. V kvalitetnem dialogu z nosilci javnih funkcij bomo skušali pridobiti še več sredstev.
Kako aktivni ste pri pripravah za olimpijski festival evropske mladine v Mariboru?
Festivalu dajemo maksimalno podporo. Gre za največji olimpijski dogodek letošnjega leta. Na to temo sem se pozimi v Furlaniji Julijski krajini sestal s predsednikom Evropskega olimpijskega komiteja Spirosom Capralosom. Vsi v Sloveniji moramo delati na tem, da bo projekt uspel. Upam, da bo slovenska vlada še naprej pomagala pri pokrivanju finančnega dela projekta, ki je izjemno pomemben za ugled Slovenije v mednarodnem okolju.
Večkrat po prevzemih funkcij iz omar padajo okostnjaki. Je kakšen padel tudi iz vaših?
Kaj pretiranega me ni presenetilo. Na olimpijskem komiteju je zaposlenih okrog 30 ljudi, nekateri med njimi so izjemno obremenjeni in delajo kvalitetno. Nekatera področja pa so preveč ohlapna in nedorečena, zato bomo kakšnega ustavili, kakšnega pa dodali. Veliko pozornosti posvečamo reorganizaciji in sistemizaciji dela znotraj olimpijskega komiteja. Z namenom, da bomo v naslednjem obdobju vsem našim članicam nudili še močnejšo podporo, pravno, marketinško, računovodsko in finančno. Ena naših ključnih aktivnosti je priprava strategije za naslednjih deset let, saj se obstoječa izteče konec letošnjega leta.
Na mesto namestnika generalnega sekretarja in direktorja s področja športa ste na OKS pripeljali Uroša Mohoriča. Je nekdanji vodja reprezentanc na rokometni zvezi vaša desna roka?
Je eden mojih ožjih sodelavcev, z njegovim delom sem zelo zadovoljen. Da je postal tudi predsednik strokovnega sveta za šport, dokazuje, da imamo odlično komunikacijo z vlado, saj je pred tem to funkcijo vselej opravljal nekdo, ki ga je delegirala politika.
Slišimo, da večino pogovorov opravite skupaj s predsednikom smučarske zveze Enzom Smrekarjem. Vam njegovo mnenje pomeni največ?
Vsak izmed štirih stebrov OKS, ki jih pokrivajo podpredsedniki, je izjemno pomemben. V navezi sem z vsemi. Miran Kos je na področju športa za vse izjemno aktiven, z njim veliko skupaj potujeva po Sloveniji. Katja Koren Miklavec na področju odbora za športnike in olimpijske vrednote svoje delo opravlja odlično. Zelo je angažiran tudi Metod Ropret, ki ima na področju vrhunskega športa že zelo dobro organizirano ekipo. Enzo Smrekar je izjemno aktiven na področju odbora za gospodarstvo in finance. Vanj je pritegnil izjemno ekipo posameznikov, ki pokrivajo vsak svoje področje, na sedežu OKS pa imajo veliko podporo pri Maticu Švabu. Če bi naše delo primerjal z gospodarsko družbo, z rednimi srečanji delujemo kot uprava olimpijskega komiteja. Pohvalil pa bi tudi kar nekaj odličnih sodelavcev v pisarnah OKS, ki delajo dobro. Nekateri pa imajo še dosti možnosti za napredek.
Po vaših odgovorih je moč sklepati, da bo generalni sekretar postal Matic Švab ali Uroš Mohorič.
Mislim, da sta lahko kandidata, a jih bo prav gotovo več. V tem trenutku generalnega sekretarja nimamo, saj Blaž Perko, ki je uradno na tej funkciji, zaradi zdravstvenih težav še ni na delovnem mestu. Nagibam se k temu, da bomo objavili razpis ter prvega profesionalnega dirigenta izbrali do jeseni.
Imate kakšnega osebnega svetovalca pri opravljanju funkcije, kakršnega je imel nekdanji predsednik Bogdan Gabrovec v Branetu Dmitroviću?
S preteklostjo se ne mislim ukvarjati. Moji svetovalci so vsi iz olimpijske družine.
Opazili smo, da ste objavili razpis za direktorja projekta Pariz 2024. Takšnega delovnega mesta doslej na OKS-ZŠZ še ni bilo. Zakaj ste se odločili za takšen korak?
Prepričan sem, da bo v Parizu veliko slovenskih športnikov, verjamem celo v več kolektivnih ekip. Po dvanajstih letih bodo igre znova na evropskih tleh, potem jih spet veliko let ne bo. Pariz je od Slovenije oddaljen 1300 kilometrov, zato pričakujem ogromno navijačev, poleg tega je Francija ena od treh ekonomsko najbolj razvitih držav v Evropi. Zato smo se hitro lotili projekta slovenske hiše in smo že določili lokacijo. Podpis pričakujem v roku treh do štirih tednov. Imamo izjemno dobro lokacijo v Parc de la Villette, kjer bodo tudi pomembni in ugledni sosedi, vključno s Francozi. Zato bomo začeli s pripravo aktivnosti na številnih področjih. Del slovenske hiše bo odprt za športno javnost. Ocene so, da bo šlo mimo slovenske hiše vsako uro 10.000 ljudi, dnevno okrog 100.000. Zato se nam zdi prav, da za takšen projekt ekipo profesionaliziramo ter odpremo delovno mesto za določen čas. Pripravili bomo pakete, ki jih bomo tržili. S tega naslova si obetamo dobiček, ki ga bomo namenili svojim članicam. Prepričan sem, da bo ta projekt podprla tudi slovenska država.
Koga ste izbrali?
Tomaža Jontesa. Je dolgoletni prijatelj športa in poslovnež, ki lahko veliko pripomore pri uspešni izvedbi.
Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici je med samim prvenstvom doživelo veliko kritik. Kako ste ga doživeli vi?
V prvi vrsti bi dal priznanje in podporo organizaciji, ki jo je vodila Smučarska zveza Slovenije. Bila je vrhunska v vseh pogledih, med prvenstvom je bilo veliko konferenc in druženj, ki so dvigovale ugled Slovenije v svetu. Glede obiska je bilo marsikaj rečenega, a zame je bila celostno ocena Planice zelo dobra. Navdušen pa sem tudi nad sijajnim športnim izkupičkom.
