Odbojkarice Calcita Volleyja so včeraj proti favoriziranemu Fenerbahčeju v Turčiji odigrale prvo tekmo v skupini C evropske lige prvakinj in izgubile z 0:3 (-16, -18, -19). Kamničanke, za katere je to že tretji nastop med evropsko elito, bodo v skupini igrale še proti poljski ekipi Grot Budowlani Lodž in nemškemu Potsdamu. Štirikratne zaporedne slovenske prvakinje v letošnji sezoni vodi Bruno Najdič, ki je bil dolga leta trener mariborske ekipe Nova KBM Branik, leta 2015 pa se je kot selektor prvič s slovensko žensko reprezentanco uvrstil na evropsko prvenstvo.

Vaš prihod na kamniško klop je pred začetkom letošnje sezone predstavljal veliko presenečenje. Kako to, da ste se odločili za ta korak?

Glavni razlog je bil v tem, da je sin Nejc prestopil v ACH Volley. Ko so me konec aprila poklicali iz Kamnika in mi ponudili mesto glavnega trenerja, smo se družinsko odločili, da sprejmem ponudbo. Na tak način bom lahko več časa s sinom, ki je vendarle še srednješolec in mora šolo delati na daljavo, pa tudi sicer ne bi bilo najbolje, če bi bil pri 17 letih popolnoma sam. Ob tem sem šel v klub, ki je dobro organiziran, ki je vsaj na takšni ravni, kot je bil klub, v katerem sem delal, kar velja tudi za pogoje in ambicije. Vse to je na koncu vplivalo, da sem se preselil v Kamnik.

Tudi v Kamniku gredo v zadnjih letih po podobni poti kot v Novi KBM Braniku, da ob lovljenju rezultata skušajo ustvarjati mlade igralke.

Po eni strani to drži, s tem, da je razlika v tem, da je v Kamniku zelo malo domačih igralk. Večina jih je iz Ljubljane ali iz drugih okolij v Sloveniji, je pa bil v prejšnjih letih tudi večji poudarek na tujkah. V tej sezoni imamo samo Andjelko Radišković, ki je v klubu že četrto sezono, bomo pa v nadaljevanju sezone zagotovo dodali še kakšno. Sicer pa je vedno najbolje, če imaš ekipo sestavljeno iz izkušenih in dobrih igralk ter mladih in nadarjenih, kajti na tak način ekipa običajno najbolje deluje. Starejše igralke pomagajo mlajšim, ki se od njih lahko veliko naučijo in v določenem trenutku prevzamejo breme odgovornosti.

Vaša ekipa ima le eno tujo igralko. Ni pa skrivnost, da se želite okrepiti na korektorskem položaju.

To, da še danes nimamo korektorice, je moja krivda, ker imam pri izboru igralk nekoliko visoka merila ali celo previsoka. Tisto, kar bi nam ustrezalo, je v tem trenutku za naše razmere predrago, za tisto, kar je ostalo, pa ne vidim neke dodane vrednosti za našo ekipo, čeprav bi v tem trenutku verjetno igrali boljše in bi bili konkurenčnejši. Bojim se, da v trenutku, ko bi nam ta igralka na tem igralnem položaju morala dati nekaj več, tega ne bi dobili. Iščemo in upamo, da bi čim prej našli primerno rešitev, da bo naša igra še na višji ravni.

Ali se kluba med sabo v čem razlikujeta? Pri tem mislim na pogoje za delo, saj je znano, da imajo v Kamniku veliko težav z dvorano.

So plusi, ki vlečejo na stran Branika, in so tudi plusi, ki vlečejo na stran Calcita. To pomeni, da nikjer ni idealno, prav tako ne slabo, v obeh klubih bi se dalo marsikaj popraviti ali delati na drugačen način. Preprosto se je treba prilagoditi okolju, v katerem delaš, in pogojem, ki jih imaš na voljo. In iz tega narediti tisto najboljše.

Letošnjo evropsko ligo prvakinj ste začeli proti Fenerbahčeju v Turčiji. Kakšen razplet pričakujete v skupini C?

Ko smo izvedeli, da bomo neposredno uvrščeni v ligo prvakinj, je bilo jasno, da v njej slabe ekipe ne bo. Vse ekipe, proti katerim bomo igrali, so kakovostnejše od nas, tudi finančno so veliko bogatejše in imajo veliko kakovostnih tujk. Če me vprašate, kakšna so naša pričakovanja, bi dejal, da moramo vsako tekmo odigrati na polno in na vsaki iskati svojo priložnost. Sočasno pa se zavedati, da bo liga prvakinj za nas velik zalogaj, saj bomo igrali proti realno močnejšim ekipam. Seveda to ne pomeni, da se bomo vnaprej predali, v glavah bomo morali izklopiti, proti komu bomo igrali, in se na igrišču osredotočiti na svojo igro. Fenerbahče je absolutni favorit v naši skupini, sta pa v skupini še Grot Budowlani Lodž in Potsdam, proti katerima pa že lahko iščemo svojo priložnost. Moj cilj je, da bi skušali eno od obeh ekip premagati in osvojiti tretje mesto v skupini.

Kamničanke so v ligi prvakinj na prejšnjih 12 tekmah osvojile le dva niza, v tem tekmovanju se z uspehi ne more pohvaliti niti Nova KBM Branik. Je slovenska ženska klubska odbojka toliko slabša od vrhunske evropske?

Na žalost je odgovor pritrdilen. Naša klubska odbojka je v primerjavi z vrhunsko evropsko na veliko nižji ravni. Težko je primerjati tekme, ki jih recimo Calcit ali Branik, z vsem dolžnim spoštovanjem do drugih slovenskih klubov, igra v domačem prvenstvu, s tistimi proti evropskim ekipam, ki so vredne več milijonov evrov. Ob tem so njihove lige veliko kakovostnejše, že nemška je nekaj korakov pred slovensko, da o poljski in še zlasti turški niti ne govorimo. Lahko bi imeli tri, štiri kakovostne tujke, a bi še vedno težko prišli do kakšne zmage. Zavedati se moramo, kje smo, kaj nam še manjka, vendar mora ta tekmovalni naboj še vedno obstajati in skušati presenetiti katero izmed tekmic. Zato tudi pravim, da bomo lovili tretje mesto v skupini, kar bi bil velik uspeh. Realno bo to težko, ne smemo pa se kar tako predati vnaprej.

V čem je glavna težava slovenske ženske klubske odbojke?

Zadnjih deset, petnajst let se nam dogaja, da je v prvi slovenski ligi vedno več mladih igralk. To je sicer dobro za naše mlajše selekcije, zato imamo pri njih dobre rezultate, saj te igralke že nastopajo tudi v članski ligi. A potem ni kakovostnega preskoka v člansko reprezentanco. Večina mlajših igralk konča igranje odbojke po koncu srednje šole ali najpozneje po koncu študija, zato premalo kakovostnih odbojkaric po dvajsetem letu sploh še igra v slovenski ligi. V veliki meri zato, ker so slabo plačane, če sploh so, in nimajo tistega potrebnega motiva, da bi vztrajale v športu. Raje se odločijo za študij, kar je popolnoma razumljivo. Skratka, malo deklet se pri nas odloči, da bodo vztrajale v odbojki, in v tem je naša največja težava.

Na letošnjem evropskem prvenstvu je bila slovenska reprezentanca spet med najmlajšimi, če ne celo najmlajša med vsemi udeleženkami.

Že vrsto let se pogovarjamo o tem, da imamo mlade, nadarjene odbojkarice, a v športu ne obstajajo mlade in stare igralke, ampak samo dobre in slabe. Dokler bomo šli vsakih nekaj let v pomladitev, je to lahko samo dober izgovor, da ni rezultata. Želim si, da bi prišel nekdo in postavil jasne cilje, da se v nekaj letih uvrstimo v zlato evropsko ligo in da se na evropskih prvenstvih redno uvrščamo v osmino finala. Ob tem pa ni pomembno, kako stare bodo igralke, kajti teh zgodbic, da imamo mlado ekipo in da bomo dobri čez pet let, sem se v svoji trenerski karieri že preveč naposlušal.