Kaj je odločalo na uvodnih dveh tekmah?
Že na pripravljalnih tekmah smo dokazali, da imamo dobro ekipo, kar nam je dalo dodatno samozavest. Na naši strani je bila večja želja po zmagi, ob tem smo se borili za vsak plošček, za vsak meter ledu. V napadu smo imeli nekaj lepih akcij, tudi v obrambi smo bili dovolj čvrsti, večinoma smo bili uspešni pri igri z igralcem manj in vse to nas je pripeljalo do dveh zmag.
Pred vami sta tekmi proti ekipama, ki bi ju realno gledano morali premagati. V petek prihaja Asiago, ki ste ga v pripravah že premagali, medtem ko bo nedeljski gost Pustertal, vaš veliki dolžnik iz lanske sezone.
Vsekakor moramo pozabiti na zadnjo zmago proti Asiagu, kajti v petek nas čaka čisto nekaj drugega. V svoji prvi tekmi sezone so v gosteh namučili Salzburg, tako da je to dovolj veliko opozorilo za nas. O Pustertalu bomo začeli razmišljati šele po petkovi tekmi, vsekakor pa se mu bomo skušali oddolžiti za lanskoletni zadnji poraz v Brunicu, tisti njihov gol v podaljšku še vedno ni čisto pozabljen.
Kaj je letošnja Olimpija pridobila v primerjavi z lansko, v čem je močnejša?
Klub je napredoval v vseh pogledih, od same organizacije do marketinga, in vse to vpliva tudi na igralce. Dobili smo tudi zelo dobre okrepitve, pa ne želim reči, da lani to niso bile, ampak zdaj imamo kakovostnejšo ekipo. Tudi po zaslugi nekaterih izkušenejših igralcev, ki so se vrnili domov. Predvsem za nas mlajše je to zelo pomembno, kajti ko med igro nastopi kriza, so prav ti igralci tisti, ki nas popeljejo iz nje.
Kako pa se počutite kot eden mlajših igralcev v ekipi, ob izkušenih hokejistih, kot sta recimo Žiga Pavlin in Blaž Gregorc, koliko se lahko naučite od njiju?
To je nekaj najboljšega, kar se mi je, pa ne samo meni, lahko zgodilo. Že lani sem se veliko naučil od Pavlina, zdaj je tu še Gregorc, veliko pomagata z nasveti ali prevzemata odgovornost. Tako nam je lažje, saj lahko igramo bolj neobremenjeno.
Po treh letih igranja v tujini, dveh letih na Švedskem (Nyköping) in letu na Finskem (Sport U20), ste lani sprejeli povabilo Olimpije. Kaj vas je pripeljalo nazaj domov?
Ko sem bil zadnje leto na Finskem, sem se zelo zgodaj poškodoval, ko sem si na svetovnem prvenstvu do 20 let že decembra zlomil roko. Ker sem si roko pozdravil šele marca, se sploh nisem več vrnil nazaj, sem se pa pridružil treningom Olimpije, s katero smo pozneje našli skupni interes. Zavedal sem se, da se bom moral zelo potruditi, če bom hotel priti v ekipo, saj več kot pol sezone nisem igral, vendar sem zaupal vase in na koncu se je dobro izteklo.
Kakšna pa je bila vaša izkušnja igranja na Švedskem?
Prvo leto je bil covid-19 in niti nisem bil ves čas tam, drugače pa je bilo potem v drugi sezoni in resnično ne bi moglo biti boljše. Pogoji za trening so bili odlični, treniral sem dvakrat dnevno in dejansko sem bil osredotočen le na hokej. To je tudi eden od razlogov, zakaj so na Švedskem tako uspešni v hokeju. Tudi šolanje je bolj prilagojeno treningom, da ne govorim, da si praktično lahko ves dan na ledu, če to želiš.
Česa ste se najbolj naučili, kar vam zdaj koristi?
V prvi vrsti je to samozavest. Ko sem prišel na Švedsko, sem še igral v nekakšnem strahu, predvsem, da ne bi delal napak na modri liniji. Dobro, še se vedno pojavljajo, toda bilo je toliko ponovitev, da sem začel bolj zaupati vase, prav tako sem se naučil, da naredim nekaj s ploščkom, ne samo da ga oddam najbližjemu soigralcu.
Toda osnovno znanje ste, tako kot vaš soigralec Miha Beričič, vendarle dobili na Slaviji?
Res je in vedno bom hvaležen tamkajšnjim trenerjem, ki so me naučili osnov hokeja.
Ali bi lahko rekli, da je liga ICEHL idealna za razvoj mladega hokejista?
Vsekakor. Mislim, da je vsako leto boljša, in mladi hokejisti smo lahko samo zadovoljni, da si v njej nabiramo izkušnje, igramo doma in napredujemo. Prepričan sem, da v njej lahko zelo napredujemo.
Kar pa je dobro tudi za slovensko reprezentanco, v kateri ste letos debitirali na svetovnem prvenstvu v Italiji, saj boste morali mlajši igralci kaj kmalu v njej prevzeti odgovornost.
Več ko nas bo igralo v ligi ICEHL ali kakšnih drugih, še močnejših ligah, bolje bomo igrali tudi v reprezentanci, kjer je spet čisto druga raven igranja. Dejstvo je, da se bodo morali starejši igralci prej ali slej posloviti, nekaj mlajših so že vključili v reprezentanco, mislim pa, da imamo dobro generacijo. Veliko mladih, ki smo v reprezentanci, je že na Olimpiji, veliko jih je v tujih klubih in verjamem, da bomo v prihodnosti uspešno nadomestili to zlato generacijo, ki je dvakrat igrala na olimpijskih igrah.
