Pomlajena slovenska hokejska reprezentanca je nedavni turnir v Budimpešti končala z zmago (Ukrajina) in dvema porazoma (Italija, Madžarska). Z malce več sreče in zbranosti bi bila lahko na koncu namesto ne četrtem tudi na prvem mestu. Že pred turnirjem v glavnem mestu Madžarske je selektor Edo Terglav, ki je prvič samostojno vodil slovenske hokejiste, dejal, da ga rezultat ne zanima. V teh dneh se je že posvetil klubskemu delu v Grenoblu, naredil pa je tudi že prvo analizo tekem v Budimpešti.

Kaj dobrega je prinesel turnir v glavnem mestu Madžarske?

Najprej bi izpostavil pristop vseh igralcev, ki je bil ves teden neverjeten. To velja za odnos do treningov in tekem, kjer so se, tudi ko zadeve niso šle želenim tokom, borili do konca. Najbolj se je to videlo na tekmi z Madžarsko, ko smo zaostajali z 1:3, in smo se vrnili nazaj v igro. Žal smo na koncu prejeli še en gol, toda borbenost in dejstvo, da smo naredili vse, kar smo se dogovorili, je bilo res pozitivno. Zame je bilo dobro tudi to, da sem v različnih situacijah videl, kako fantje igrajo, se gibljejo, kako prenašajo pritisk igranja v reprezentanci in iz tekme v tekmo je vse skupaj bolje delovalo.

V enem tednu je težko oceniti igralce, pa vseeno, ali gre za igralce, ki so pripravljeni trdo delati?

Prav to mi je bilo najbolj všeč, saj gre za skupino igralcev, ki so pripravljeni narediti vse. Na vsakem treningu, na vsaki tekmi, so dali vse od sebe in vedno so naredili tisto, kar so v danem trenutku lahko. Druga stvar, ki smo ji posvetili veliko pozornosti, je bila, kako se pripraviti na tekmo, kaj narediti po tekmi, da bi se čim bolje pripravil na naslednjo preizkušnjo, kako se obnašati kot profesionalci. Menim, da je prav, da mlade igralce učimo tudi teh zadev. Veseli me, da so veliko tega delali tudi sami, saj so vendarle tudi že dali nekaj skozi. So še malenkosti, ki na tej ravni hokeja lahko naredijo velike razlike in na teh stvareh bo moral vsak posameznik še veliko narediti.

Čemu ste na pripravah in tekmah namenjali največ pozornosti?

Zame je bila pomembna igra brez ploščka, kako se gibljemo, ko dobimo plošček, kakšna je reakcija v napadu, ko ga izgubimo, kakšna je reakcija v obrambi, kako se branimo zadnjih pet minut, kako se fantje, ko je pritisk nasprotnikove ekipe, obnašajo … To so stvari, ki so danes v hokeju zelo pomembne, ne samo v reprezentanci, ampak tudi v klubih in o tem smo se z njimi že pogovarjali. V prihodnjih dneh se bomo še, predvsem pa bodo morali sami veliko delati, biti pozorni na veliko zadev, da se bodo izboljšali v svoji igri.

Katere so te pomanjkljivosti?

Samo, če pogledamo, kako smo recimo prejeli drugi in tretji gol proti Madžarski, ko bi bilo dovolj, če bi šli zgolj v linijo in blokirali strele. Branilci morajo 'vzeti' palice nasprotnikovim napadalcem, igrati bodo morali bolje s palico na palico, paziti, da bodo imeli igralca vedno pred seboj, ne za seboj, potem smo velikokrat prepozno prišli v dvoboje... Vse to so mali detajli, ki na koncu odločajo. Rad bi, da na tem delamo že z mladimi hokejisti, da tudi v klubih temu posvečajo več pozornosti. Enako tudi igri brez ploščka, saj imamo igralce, ki so močni s ploščkom, brez njega pa ne, čemur so dajali premalo poudarka. Potem je tu še zbranost, ki jo je potrebno držati vseh 60 minut.

Na tej akciji ni bilo igralcev do 20 let, ki so bili na turnirju v Szekesfehervarju, saj jih čez slab mesec dni na Bledu čaka svetovno prvenstvo divizije I-B, vendar je zagotovo tudi med njimi kdo, ki je zanimiv za člansko reprezentanco.

Seveda je, vendar tokrat nismo želeli vzeti nobenega od njih, saj jih decembra čaka SP do 20 let. Imam nekaj idej glede teh fantov, kdo bi bil lahko tudi v članski reprezentanci, ampak to se bo na koncu pokazalo prav SP na Bledu. Veliko teh fantov je zelo ofenzivnih, imajo veliko točk, dajejo gole, podaje, toda če želiš priti na višjo raven, je potrebno kakšno vlogo odigrati tudi drugače.

Veliko je govora o pomlajevanju reprezentance, verjetno pa do tega ne bo prišlo čez noč, kajti mlajši igralci ob sebi potrebujejo tudi izkušenejše igralce, da se od njih učijo.

Vsekakor. Mlajši igralci potrebujejo mentorje, starejše, da jim pokažejo, kaj pomeni biti član reprezentance, kako voditi ekipo, da jih potegnejo naprej, umirijo igro, jim kakšno stvar rečejo tudi na klopi. Ne moremo zdaj na te izkušenejše igralce kar pozabiti in iti popolnoma na novo. Resnično si želim, da bi mlajšim fantom pomagali, da se vključijo v to reprezentanco. Ali bo to trajalo eno, dve, tri leta, niti ni toliko pomembno. Seveda bomo morali včasih tudi tvegati s kakšnim mlajšim igralcem in mu dati priložnost. V Budimpešti sem videl veliko dobrih stvari in upam, da bodo še kakšna presenečenja s strani mlajših igralcev, da bodo del ekipe že na svetovnem prvenstvu v Bolzanu

Ali se je v preteklosti zaspalo v vključevanju mlajših igralcev? Tedaj je Slovenija imela ekipo, ki je igrala dobro, se dvakrat uvrstila na olimpijske igre in so morda mislili, da bodo lahko večno igrali.

Ne bom šel v preteklost, kajti vsakdo ima svojo miselnost. Ne zanima me, kaj je bilo prej narejeno in kaj bi lahko bilo. To je lahko reči, zato se v to ne spuščam. Zame je pomembno, da sem prejšnji teden videl veliko fantov, ki jih nisem poznal, pa sem zagotovo koga še zgrešil. V Sloveniji nimamo veliko igralcev, zato moramo toliko bolj paziti, da z njimi delamo, da smo z njimi ves čas v stiku, da vidimo, kam gredo ti fantje od najmlajših kategorij naprej, da vidimo, kam gre njihov razvoj. Če bomo tako delali, bomo tudi kakšne fante naredili in z njimi kam prišli.

V strokovnem vodstvu ste ljudje, ki ste bili soigralci v reprezentanci, ste približno enako stari in imate tudi podoben pogled na hokej.

Da. Naša miselnost je podobna, vsi smo zelo zahtevni pri majhnih stvareh in detajlih. Želimo, da so zadeve urejene, da smo disciplinirani, da smo videti kot ekipa. Potem je pomembno, da vsakdo od nas prinese kaj novega, jaz imam rad, da se od sodelavcev naučim nekaj novega. Ni več tako, kot je bilo včasih. Veliko smo se že pogovarjali, kako delati z drugimi ekipami in se veliko tudi dogovorili, kako naj bi potekalo naše delo v prihodnosti. Za vse nas so pomembni temelji igre, kako morajo zadeve zgledati.

V tujini je zelo veliko mlajših hokejistov. Ali je dobro, da gredo tako zgodaj na tuje?

Veliko smo se v zadnjem tednu pogovarjali o tem. Da greš v tujino samo zato, da se greš ven, ni dobro. Če že greš, moraš iti v klub, za katerega veš, kako se tam dela, kakšne trenerje ima, ali ima trenerje za fitnes, ali ti bo trener dal priložnost, saj si vendarle le tujec. Natančno moraš vedeti, kam odhajaš. Tu veliko fantov in njihovih staršev dela napako, potem pa se mlad igralec čez leto, dve vrne domov. Telesno ni več pravi, glava ni prava, veliko jih tudi neha z igranjem hokeja. Pri tem morajo biti resnično pozorni, kam gredo in kateri ljudje so vključeni zraven, zato je zelo pomembno, da če naredijo ta korak, da je pravi. Kdaj in pri katerih letih, pa ni pravila.

Kaj pa tisti, ki jim v tujini ne uspe?

Nobena sramota ni, če se takšen igralec vrne domov in tukaj nadaljuje kariero. Najbolj pomembno je, da ti fantje igrajo, kje, niti ni toliko pomembno. Tudi alpska liga je lahko pomembna v razvoju mladega igralca, ki se vrne domov, v njej igra vidno vlogo in opozori nase ter se razvija. Tako morajo misliti in če mu je to dobro razloženo, mu bo lažje v karieri.