Slovenska hokejska reprezentanca je še enkrat več v elitni diviziji plesala le eno sezono, čeprav z igro ni razočarala. Vrnitev med najboljše hokejske reprezentance si bo skušala zagotoviti že prihodnje leto, ko bodo v Bolzanu, kot so sklenili na kongresu Mednarodne hokejske zveze v Tampereju, igrali proti Italiji, Japonski, Južni Koreji, Romuniji in Madžarski. S kakšnim igralskim kadrom in s kom na klopi smo se pogovarjali z Dejanom Kontrecem, generalnim sekretarjem Hokejske zveze Slovenije, ki se je šele v ponedeljek vrnil s prizorišča svetovnega prvenstva. Nekdanji dolgoletni slovenski reprezentant je med drugim spregovoril tudi o gradnji hokejskih dvoran, nastopu Jesenic v alpski ligi in še čem.

Kako zdaj, dober teden dni po zadnji tekmi slovenske reprezentance v Rigi, gledate na nastope v elitni skupini?

Dobre igre, ki jih je naša reprezentanca prikazala na večini tekem v Rigi, rezultatsko niso bile poplačane. Prepričan sem, da smo v igri naredili napredek, kar se je videlo tudi recimo na tekmi z Latvijo, s katero smo bili enakovredni, ona pa je na koncu prišla do bronaste kolajne. Že pred odhodom v Rigo sem dejal, da bo na takšnem prvenstvu treba zmagati na pravi tekmi in tista prava tekma je bila z Norveško, ki bi nam tako in drugače prinesla boljše vzdušje v garderobi. Potem bi bilo lažje igrati tudi proti Slovaški in Latviji, kajti reševati se na teh tekmah je zelo težko. Kljub temu smo bili na obeh blizu, toda žal se brez doseženega gola ne da zmagati. Ne želim se izgovarjati na srečo, je pa dejstvo, da nam ni bila niti malo naklonjena.

Omenili ste, da se brez doseženega gola na tekmi ne da zmagati, v Rigi sta bili takšni kar dve. Zakaj takšna neučinkovitost?

Ne vem, ampak dejstvo je, da smo bili neučinkoviti. Zavedali smo se, da bomo morali za dober rezultat vsi garati v obrambi, ne samo branilci, in morda je potem zaradi tega zmanjkalo moči in zbranosti v zaključni fazi, ko bi bilo treba plošček poriniti čez črto. V ostalih fazah igre nismo igrali slabo, zato bi težko rekel, kje so še bili vzroki, da smo izgubljali. Toda kot rečeno, če gola ne daš, ne moreš zmagati.

Dejstvo je, da se na majhnost ne moremo več izgovarjati, kajti Latvija, ki je trikrat večja od Slovenije in ima približno enako število prebivalcev, vendar skoraj polovico manjši bruto proračun, ima kar 16 pokritih hokejskih dvoran in skoraj 8000 registriranih hokejistov. Kako to komentirate?

Ena od prednosti Latvije je, da so bili oziroma so njeni igralci vključeni v ligo KHL in da so bili dolgo del sovjetskega hokeja. Pri njih je hokej nacionalni šport, toda nikoli se ne želim izgovarjati na druge, tudi ne na število dvoran pri nas in ne na število registriranih igralcev. Zame je pomembno, kaj lahko maksimalno potegnemo iz pogojev, ki jih imamo. Na število dvoran ne moremo vplivati, ker jih zveza ne more sama graditi, to je zadeva države in občin. Morda bodo ena od rešitev sredstva, ki jih je država razpisala za športno infrastrukturo, k čemur smo že aktivno pristopili in podali načrt, kje bi imeli dvorane. Kontaktirali smo tudi že tiste občine, ki lahko kandidirajo za ta sredstva.

Lahko izdate imena teh občin?

Na Dolenjskem trenutno nimamo nobene hokejske dvorane, tam pa je veliko potenciala. Ed Kastelic, recimo, izhaja iz tistega območja in še koga bi našli. Zdaj se dogovarjamo z Dolenjskimi Toplicami, ki imajo in-line hokej, saj ne bi radi šli v gradnjo dvorane nekje, kjer hokeja sploh ne poznajo. Zadaj mora biti neko ozadje. Potem je tu še Ptuj, ki tudi ima ekipo za in-line hokej. Novo dvorano nujno potrebujejo v Kranju, kjer je že ozadje in že imajo piramido v klubu.

Vrnimo se k slovenski reprezentanci, ki je bila v Rigi najstarejša, ampak ti igralci večno ne bodo mogli igrati. Kje ste v preteklosti zamudili, da nimamo že zdaj njihovih naslednikov?

Težko je reči, kje smo zamudili, če še poskusili nismo. Dejstvo je, da je nekatere igralce res težko nadomestiti, ker so pač tako kakovostni. Ampak že pred mano so bile generacije, za katere se je govorilo, da po njih ne bo več tako kakovostnih hokejistov, potem je to veljalo za našo generacijo in zdaj za zdajšnjo. Imamo veliko mladih hokejistov, ki igrajo v tujih klubih, v močnih ligah in to ne v kakšnem četrtem napadu. Večjo težavo vidim v tem, kar smo videli tudi v Rigi, da premalo naših hokejistov igra v močnih ligah skozi vso sezono. Recimo naš prvi napad Jeglič, Urbas in Verlič, ki igra v Nemčiji, ali Drozg, ki je igral v KHL, so veliko lažje nudili odpor najboljšim. Dejstvo je, da liga ICEHL ni več tako močna, kot je bila pred leti, ko so v njej igrali boljši tujci, zdaj pa Kanadčani in Američani raje odhajajo v KHL, Nemčijo, Švico...

Do prihodnjega svetovnega prvenstva v diviziji I-A je okoli enajst mesecev. Kakšno ekipo lahko pričakujemo v Bolzanu?

Že dolgo se pogovarjamo, da bo treba reprezentanco pomladiti, pa ne zato, ker bi si to želeli, ampak starejši igralci preprosto ne bodo več prišli, kajti elitna divizija se igra pozno in je težko zdržati ta ritem. Zato bomo morali prej ali slej iti v pomladitev, morda tudi na račun tega, da bomo kakšno leto ali dve dlje igrali v drugem kakovostnem razredu. To je vsekakor dilema, ki je pred nami, kajti vse bližje so tudi olimpijske kvalifikacije. Zavzemam se za to, da bi med sezono, ko so reprezentančne akcije, dali priložnost mlajšim igralcem, da vidimo, kdo je sposoben igrati na najvišji ravni in zakaj ne bi bili med njimi tudi 18, 20-letni igralci, če si to zaslužijo. Tiste starejše, bolj izkušene, bi klicali le za svetovno prvenstvo, če bodo imeli še dovolj energije. Skratka, glede prihodnosti slovenskega hokeja nisem črnogled. Čaka nas veliko dela, ki ga bomo skušali opraviti s treznim razmišljanjem in brez zaletavanja.

In s katerim selektorjem na klopi?

Šele v ponedeljek sem prišel iz Tampereja, zato se z Matjažem Kopitarjem še nisva sestala. V teh dneh moramo rešiti vprašanje glede Jesenic in njenega igranja v alpski ligi, s čimer sem se moral ukvarjati tudi na svetovnem prvenstvu. Ko bomo to rešili, pride na vrsto pogovor z njim, saj želimo najprej rešiti vprašanje članskega selektorja, nato pa še selektorjev v mlajših kategorijah, ki so jim letos potekli mandati. Moja želja je, da bi se selektorji resnično povezali med seboj in da bi bil lažji prehod iz nižje v višjo selekcijo, konec koncev tudi v člansko reprezentanco.

Je Kopitar prva opcija?

Odločitev je bolj na njegovi strani, kajti vprašanje je, kako on doživlja to zgodbo. Veliko je dal hokeju, še zdaj se z Anžetom pripravlja na sezono, poleg tega je oglednik v Los Angeles Kings, želja pa je, da bi selektor hodil tudi po klubih in bil v stiku z mlajšimi selekcijami in z igralci, ki so v tujini. Kot rečeno, morava se usesti in pogovoriti, vsekakor pa bomo morali na tem področju nekaj spremeniti.

Omenili ste nov zaplet z Jesenicami. Ali bodo igrale alpsko ligo?

Trenutno niso v alpski ligi, ker niso plačale kazni, ki so jo same sprejele. Račun je zdaj prišel na naslov HZS, ki je nastopala kot garant. Na srečo imamo dobre odnose s partnerji v alpski ligi, ki ni takšen projekt kot liga ICEHL, kjer se gleda izključno kapital, tu pa je bolj pomemben razvoj igralcev. Prav zato smo vstopili v to reševanje, vendar je težko, če ne vemo, na čem smo.