S 97 registriranimi člani, sedmimi hokejskimi dvoranami in tremi odprtimi drsališči, kar so uradni podatki na spletni strani Mednarodne hokejske zveze, se slovenski hokej zagotovo ne more primerjati z Latvijo, ki se je pred svojimi navijači še šestič v tem tisočletju uvrstila na olimpijske igre, kaj šele s hokejskimi velesilami. Toda ne glede na vse so slovenski hokejisti v Rigo odpotovali z željo, da bi čez 18 mesecev v Milanu in Cortini d'Ampezzo še tretjič zaigrali na največjem zimsko-športnem tekmovanju. Njihovih sanj je bilo bolj ali manj konec že po prvem nastopu in porazu z Latvijo (2:4), dokončno pa dan pozneje, ko so morali priznati še premoč Francije (1:5). Za boljši vtis so za konec premagali Ukrajino (6:2).
»Obakrat, ko smo se uvrstili na olimpijske igre, smo kvalifikacijski turnir odigrali brezhibno, brez napak, in če bi nam to uspelo tudi v Rigi, verjamem, da bi se še tretjič. Mislim, da nismo bili prav daleč od uspeha. Če proti domačinom ne bi imeli toliko izključitev, bi se tekma lahko drugače odvijala. Toda po drugi strani smo morali igrati agresivno, ker se brez tega takšnih tekem ne da dobiti. Nekaj podobnega je bilo tudi proti Franciji, ko smo bili v naletu, nato pa smo imeli šest igralcev na ledu, kar so nasprotniki izkoristili. To so zadeve, ki se, če želiš biti na koncu uspešen, ne smejo dogajati, in to ne glede na število registriranih igralcev,« je o turnirju v Rigi dejal Dejan Kontrec in dodal: »Zame neuvrstitev na igre ni nobena tragedija, mi je pa žal, ker smo igrali dober hokej in če ne bi bilo teh neumnosti, bi se danes morda drugače pogovarjali. Nobena ekipa nas ni nadigrala, so nas pa v posameznih delih tekme, kar je bilo za usodno.«
Na Švedskem bodo igrali najboljši
Prvo naslednje večje tekmovanje bo spet svetovno prvenstvo v elitni diviziji maja prihodnje leto na Švedskem in Danskem. Vse od svetovnega prvenstva v Avstriji se risi niso obdržali med elito. V Stockholmu bodo njihovi nasprotniki v skupini A Avstrija, Finska, Francija, Kanada, Latvija, Slovaška in Švedska.
Že novembra bo prvi reprezentančni zbor (turnir na Madžarskem), drugi bo februarja (turnir v Italiji) prihodnje leto. Na obeh lahko pričakujemo, da bo selektor Edo Terglav priložnost ponudil mlajšim igralcem, kaj pa na Švedskem? »Za reprezentanco morajo igrati najboljši in to ne glede na leta. Danes športniki pozneje končujejo svoje kariere, zato ne vidim razloga, da bi se nekdo, ki je star 35 in več let in ima še željo igrati za reprezentanco, predvsem pa, če je boljši od mlajših igralcev, od nje poslovil. Do svetovnega prvenstva nas čaka enajst pripravljalnih tekem, se pravi, da bodo imeli mlajši igralci dovolj priložnosti, da se dokažejo. Če pogledamo statistiko zadnjih tekem, so gole v glavnem dosegali starejši igralci,« je odgovoril Kontrec.
V vsakem primeru bodo, tudi če se zdajšnji nosilci igre še ne poslovijo od reprezentančnega dresa, slovenski hokejisti pred težko nalogo. Razmere na domačih tleh hokeju, ki že vse od leta 2009, ko je bila zgrajena dvorana v Zalogu, čaka na novo ledeno ploskev, niso naklonjene. Se pravi, da dozdajšnje uvrstitve na olimpijske igre ali elitno divizijo svetovnega hokeja slovenskim hokejistom niso prinesle praktično ničesar. Razen nekaj več finančnih sredstev Mednarodnega olimpijskega komiteja in Olimpijskega komiteja Slovenije, ki so jih v glavnem namenili za priprave. Toda z izjemo nekaterih državnih podjetij ni večjega posluha za slovenski hokej.
Brez novih pokroviteljev bodo težko konkurenčni
»Če se to ne bo spremenilo, bomo težko konkurenčni. Ob tem se moramo zavedati, da večji, kot so uspehi, več denarja potrebuješ. Glede dvoran pa … Vedeti moramo, da jih HZS ne more graditi, gradijo jih lahko občine ali država. Ko sem pred 15 leti prišel na HZS, sem si želel, da bi dobili vsaj dve novi dvorani, zdaj, ob vedenju, ki ga imam, si želim le še, da bi dvorane, ki jih trenutno imamo, obnovili, posodobili. Te, ki jih imamo, so dotrajane. Da pa bi zgradili kakšno novo, si ne delam več iluzij,« se je s hokejsko infrastrukturo sprijaznil Kontrec.
Če smo v uvodu omenili Latvijo, naj z njo tudi končamo. Medtem ko je proračun HZS med milijonom in milijonom in pol evrov, odvisno od števila tekmovanj, latvijska hokejska zveza operira s precej več denarja. Do natančnih podatkov se žal nismo dokopali, toda za ilustracijo morda samo to, da so na olimpijskem kvalifikacijskem turnirju vsak dan prodali devet tisoč vstopnic, ki so v povprečju stale 35 evrov. Ob tem so dodatna sredstva za organizacijo turnirja dobili tudi od vlade.
