Na velikem sprejemu za Gajserja avgusta lani v Mariboru so predstavniki Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) napovedali, da bodo poskušali v Sloveniji organizirati dirko za SP v elitnem razredu MXGP. Predvidena lokacija je bilo letališče v Mariboru, dirka je že bila okvirno začrtana v koledarju za 2023, a od včeraj je tudi uradno jasno, da je projekt padel v vodo. Ker načrt A ni uspel, bodo na AMZS zagnali načrt B, ki predvideva gradnjo sodobnega nacionalnega centra za motošport, trenutno pa se ukvarjajo z iskanjem primernega zemljišča.
V Sloveniji so štiri velike steze za motokros (Orehova vas, Stranska vas pri Semiču, Mačkovci, Šentvid pri Stični), a nobena ne izpolnjuje zahtev in meril za pridobitev cerfitikata mednarodne zveze (Fim) za izvedbo tekmovanja na vrhunski ravni. »Če bi lahko dirko izpeljali na kateri od že obstoječih prog, bi bilo to bolj smiselno. A ker to ni mogoče, smo skušali najti nadomestno lokacijo za organizacijo dirke za SP v najkrajšem možnem času. Izbrana lokacija na mariborskem letališču se je izkazala za daleč najprimernejšo, načrt pa je bil, da bi progo na novo zgradili, nato pa jo po dirki tudi podrli oziroma odstranili. Edini minus bi bil, da s tem ne bi šlo za trajnejši prispevek k športu, ker proga ne bi ostala tudi v prihodnje,« pojasnjuje predsednik AMZS Andrej Brglez, ki je funkcijo prevzel pred dobrim letom, ko je bila lokacija v Mariboru že izbrana.
Predsednik razočaran in jezen
Celotna organizacija dirk za SP v motokrosu spada pod okrilje podjetja Infront (skupina s sedežem v Švici), s katerim so se pogajali tudi predstavniki AMZS. Infront je bil zaradi številnih dejavnikov (Gajser, privlačna lokacija, množičen obisk gledalcev...) zelo naklonjen dirki v Sloveniji, o čemer Brglez – že 15 let se ukvarja z različnimi projekti in dirkališči po Sloveniji – pravi: »Infront je praktično do zadnjih minut v koledarju za 2023 držal rezervacijo termina za našo dirko. To ni majhna stvar, kajti mnoge države na termin dirke v uradnem koledarju čakajo tudi več let. Standardi Infronta so pač zelo visoki, a ne nedosegljivi.«
Po prvotnih predvidevanjih AMZS je (bila) okolica letališča v Mariboru takšna, da bi lahko izpolnili vse zahtevane gabarite za pripravo in izvedbo dirke, a se je vseeno zalomilo. »To se je zgodilo tik pred koncem, ko bi lahko šli v naslednjo fazo – umestitev objektov v končne okvire letališča za potrebe začasnega dirkališča. A se je izkazalo, da bi jih morali velikostno preseči in poseči izven letališča na kmetijsko zemljišče. Seveda tega nismo želeli, vseeno pa smo prosili slovenski sklad kmetijskih zemljišč za mnenje. Po pričakovanju je bilo negativno, kar je prav, ker je šlo tudi za zemljišče prve kategorije in v rabi. In zgodba z Mariborom je bila končana, zaradi česar sem bil prekleto razočaran, jezen in žalosten,« priznava Brglez in dodaja, da do stroškovnika organizacije dirke (finančne konstrukcije) sploh še niso prišli.
Zgodba se začenja znova
A Brglez pravi, da ne bodo odnehali in da bodo iskali dolgoročno in trajnejšo rešitev – če ni šlo po eni poti, bo šlo pa po drugi. Tako bodo vse napore usmerili v gradnjo nacionalnega centra za motošport, ki bi na enem prostoru združeval proge za različne discipline in kategorije, parkirišča, tribune, bokse, ostale dejavnosti in športe ... A pri tem so zahteve Fima zelo visoke: površina zemljišča od 15 do 30 hektarjev, delno razgibano zemljišče, ki mora imeti osnovno infrastrukturo (elektrika, voda ...), neposreden prometni dostop z glavnih (avto)cest, oddaljeno od poseljenih območij ter zunaj območij varovanja okolja in narave, vodovarstvenih površin ... »Pri iskanju najboljše lokacije se bomo osredotočali na funkcionalno degradirana območja, torej tista, ki so zapuščena ali niso dovolj izkoriščena ter z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo, kot so opuščeni peskokopi, deponije ...« opisuje Mario Gregori, vodja upravljanja nepremičnin pri AMZS, rok za zbiranje ponudb pa je 31. marec letos.
Pred dvema letoma je bilo po Sloveniji takšnih območij 1132 s skupno površino 3695 hektarjev, od katerih jih je okoli 60 odstotkov v javni ali mešani lasti. »Po zelo optimističnem scenariju bi lahko bil nacionalni center zgrajen v štirih, petih letih,« meni Gregori. Na vprašanje, ali bodo zaradi tega dirko MXGP preložili vsaj za nekaj let ali pa iskali kratkoročnejše rešitve v slogu letališča Maribor (zgraditev dirkališča in po koncu dirke vrnitev v prvotno stanje), Brglez odgovarja: »Brez dvoma bi bila pametnejša trajnejša rešitev. A če ne bo ustreznih zemljiških ponudb, bomo šli na kratkotrajnejše. Načrt A z Mariborom se je končal in zgodba se začenja znova. V vsakem primeru bomo novi projekt začeli dvostezno: sočasno z gradnjo novega centra in organizacijo dirke, če se ne bo izšlo, pa z nulte točke le z gradnjo centra. Pri tem upamo tudi na prispevek države in evropska sredstva, brez tega bo projekt zelo težko izpeljati.«
