Z Dvornikovo sodelujeta četrto sezono, vsako leto pa je njegova varovanka pokazala napredek, ki jo je pripeljal med najboljše veleslalomistke in slalomistke sveta. Štiriinpetdesetletni Korošec je prepričan, da je pred njegovo varovanko še zelo lepa smučarska prihodnost.

Gre sodelovanje z Nejo Dvornik po načrtu?

Gre. Prvo leto skupnega sodelovanja je Neja tekmovala le v evropskem pokalu, drugo sva tekmovala v evropskem in svetovnem pokalu, tretje večinoma v svetovnem pokalu, letos pa zgolj v svetovnem pokalu.

Kje je razlog, da se vaša varovanka v tej sezoni kaže v svoji najlepši luči?

Dejavnikov je več. Največji napredek je naredila v miselnosti. Postala je bolj zrela in natanko ve, zakaj trenira. Fizično pripravljenost, tu mislim na moč in vzdržljivost, je izboljšala za 30 odstotkov. Zato lažje drži višjo raven. V preteklih letih je tekmovala po sistemu toplo-hladno. Pozitivno je bilo tudi, da je šla dvakrat poleti v Ushuaio. V Argentini smo imeli stabilne razmere, zato smo lahko izvedli lepo število pravilnih zavojev, ki so se zasidrali v njen spomin. V tej sezoni smo si zadali cilj, da skušamo držati visoko raven pripravljenosti do svetovnega prvenstva. Žal je v Söldnu za nekaj stotink zgrešila uvrstitev na drugo progo, odtlej pa so se vse stvari dogajale v pozitivni smeri. Vrhunec je doživela na zadnji lanski tekmi na Semmeringu.

Zakaj?

Prvič je nosila startno številko osem, kar je bila njena najnižja, odkar tekmuje v svetovnem pokalu. Vsi poznavalci vedo, da za najboljšo sedmerico nastane praznina, ki se odraža v precej višjih zaostankih. Tega se dobro zavedajo tudi športnice. Neja je bila po prvi progi peta, kar je dokaz, da se je odzvala zelo pozitivno. Druga svetla točka je bila, da je bila prvič v položaju, da je napadla zmagovalne stopničke. In jih tudi je, kar je zame največji dosežek. Res je, da je bila na zadnjem slalomu minule zime v Saalbachu četrta, toda to mesto je dosegla z 21. po prvi progi, zato ni čutila toliko pritiska.

Dejali ste, da boste skušali držati visoko raven pripravljenosti do februarskega SP v Saalbachu. Toda sezone po njem še zdaleč ne bo konec.

Res je. Menim, da bo Neja dosegla svoj kondicijski vrhunec čez dve sezoni. Dotlej ima še precej rezerve. Na hitro v alpskem smučanju ne gre. Smo na pravi poti, a pretiravali ne bomo. V ekipi smo že skušali malce prehitevati, kar se ni izkazalo za dobro, pojavile so se težave s hrbtom in koleni. Delamo lahko toliko, kolikor prenese njeno telo. Paziti moramo, da ostane zdrava. Zato pričakujem, da bo Neja lahko tekmovala na visoki ravni do svetovnega prvenstva, kjer naj bi bila najboljša. Potem bomo naredili krajši premor in obnovitveni ciklus treninga ter pripravo za naslednje tekme.

Koliko posledic lahko pusti odstop na Semmeringu, kjer je tik pred ciljem zapravila visoko uvrstitev?

Bolj ko je tekmovalec izkušen, manj posledic puščajo takšni dogodki. Moj sistem dela je takšen, da skušamo v prvi fazi priprav delovati sami, da pridemo do želene ravni. Kasneje dodajamo treninge z drugimi ekipami. Pri tem spremljam Nejo, na kakšen način se odziva. Ko športnik postane hitrejši od večine tekmovalk v tujih ekipah, si na treningih krepi samozavest. Ko je Neja dobra, iščem druge ekipe. Nazadnje smo trenirali z Zrinko Ljutić, s katero veliko sodelujemo. Ko se ji Neja na treningu približa ali jo celo prehiti, je lahko na tekmi bolj samozavestna, ko na startu sliši, da je v vodstvu Zrinka.

Velik napredek je Neja Dvornik v tej sezoni naredila tudi v veleslalomu, kar je najlepše pokazala s sedmim mestom v Killingtonu in osmim v Kranjski Gori.

Zelo pozitivno je, da je Neja hitra v obeh tehničnih disciplinah. Na tehtnici želimo držati slalom in veleslalom. Nobene potrebe ni, da bi se bolj posvetila eni disciplini in bila v njej za nekaj odstotkov boljša. Prepričan sem, da bo lahko na svoji športni poti konkurenčna v obeh disciplinah. Zato na treningih veliko menja obe disciplini, da ima čim krajši čas adaptacije. Morda nam to ne uspeva na vsakem prizorišču, a veliko delamo pri tem.

Koliko besede imate kot trener pri izbiri materiala tekmovalke?

Vsak trener je del zgodbe tekmovalke. Če je material dober, lahko športnica dela kakovostne zavoje in izkoristi prednosti opreme. Če zavoji niso pravi, mora trener opraviti telefonski klic in opremljevalcu povedati, kaj ni v redu, ter mu dati čim več informacij za razvoj opreme, trdoto in konstrukcijo smuči. V Ushuaii smo dobili štiri nove pare slalomskih smuči, od katerih so bile ene zelo zanimive. Ko smo se vrnili iz ZDA, smo prav tako prejeli nove veleslalomske smuči, ki so se izkazale za prave, kar Neja dokazuje na zadnjih tekmah. Na žalost imamo za zdaj le en takšen par. Poudaril bi, da so razlike med velikimi in manjšimi proizvajalci. Pri manjših večkrat nimajo konkurenčne opreme za vse podlage. Več ko je tekmovalk pri določenem proizvajalcu, več informacij prejmejo in lažje izdelajo kakovostne smuči.

Koliko vpliva ima na rezultate oprema?

Nedvomno je zelo pomemben, saj vrhunskega izida ni mogoče doseči brez popolnega zaupanja v material. Kar zadeva Nejo, ima ogromno rezerve v smučarskem znanju. Če se izrazim v času, bi lahko progo odpeljala sekundo ali celo sekundo in pol hitreje, v materialu pa ima rezerve za dvajset, morda trideset stotink. Zato je trenutno najpomembnejše, da se posvečamo tehniki smučanja, šele nato pa se poigramo z materialom. Mali milijon možnosti je v iskanju kombinacij s smučko, vezmi in čevlji, najti najboljše razmerje pa je velika umetnost. Vse to terja veliko dela in z njim lahko športniki izgubijo fokus, medtem ko bi se morali ukvarjati s svojo tehniko. Zato je toliko pomembnejša univerzalna ali bazična smučka opremljevalca, ki jo lažje razvije tisti, ki ima več vrhunskih tekmovalk. Pri slalomu je denimo 65 zavojev. Če tekmovalka na vsakem izgubi dve stotinki, kar je očem nevidno, na koncu zaostane za sekundo in 30 stotink.

V Kranjsko Goro sta pripotovali vodilni tekmovalki v svetovnem pokalu, Švicarka Camille Rast in Hrvatica Zrinka Ljutić. Sta to imeni alpske smučarske prihodnosti?

Kar zadevo Zrinko, lahko to le potrdim. Spremljam jo že več let, precej časa preživimo skupaj. Veliko ima prirojenega talenta, še več izdelanega, saj z njo delajo zelo premišljeno. V sebi ima nekaj, kar številne tekmovalke iščejo več let, medtem ko se lahko sama posveča zgolj svojemu poslanstvu. Je odlično usmerjena. Zelo sem navdušen nad njeno tehniko, ki ji omogoča maksimalen napad in vrhunske rezultate. Lani je zamenjala opremljevalca in bila nekaj časa na tankem letu, a ga vse bolj osvaja, zato bo z leti še boljša. Če bo postala še predrzna in stabilna, bo nedvomno alpska smučarka prihodnosti. Kar zadeva Camille Rast, sem bolj skeptičen. Švicarka se znajde na nekaterih snežnih podlagah, ni pa tako vsestranska. Med Camille in Zrinko dajem veliko prednost Hrvatici.