Trenirati je začela pri ŽTK Maribor, sedaj je Branikovka, kjer je njen trener Marko Potisk. Je dijakinja 2. letnika I. Gimnazije Maribor. V klubski sredini pri Braniku ima odlične vadbene razmere, trenira pa tudi s Polono Hercog in Katarino Srebotnik, ki tudi po koncu športne poti še rada prime za teniški lopar in daje nasvete mlajšim igralkam. Alja Senica je nase opozorila pred dvema mesecema, ko je na najmočnejšem slovenskem teniškem turnirju v Ljubljani proti Španki Angeli Fiti Boludi (tedaj 270. na svetovni lestvici) osvojila pet iger.
Ste z vpoklicem v člansko reprezentanco Slovenije izpolnili eno od svojih športnih želja?
Mislim, da ni športnika na svetu, ki si ne bi želel vsaj enkrat obleči dresa članske reprezentante. S tega naslova sem vesela, da sem dobila priložnost igranja v reprezentanci ter da sem lahko spoznala tako uveljavljeno igralko, kot je Tamara Zidanšek, polfinalistko Rolanda Garrosa. Nikoli ne bom pozabila njenih bojev v Parizu in kako smo vsi navijali za njo. Vesela bom vsakega nasveta, ki mi ga bo namenila. Sicer sem že nosila barve Slovenije v ekipni konkurenci, in sicer sem bila članica reprezentance do 12, 14 in 16 let. V Velenju imam možnost odličnega treninga, saj so preostale članice precej bolj uveljavljene od mene. Začutila sem tudi pozitivno energijo v reprezentanci. Če bom dobila priložnost za igranje, bom pokazala svoj maksimum.
Kako ponosni ste bili pred tremi leti, ko ste se lahko prepričali, da se lahko tudi Slovenka uvrsti v polfinale Rolanda Garrosa?
Takšni uspehi pomenijo dodatno motivacijo vsem mladim igralcem. Pred Tamaro se spominjam uspehov, ki jih je dosegala Polona Hercog.
S Polono Hercog v Mariboru naredite tudi kakšen trening.
Vsak trening, ki ga opravim s Polono Hercog in tudi Katarino Srebotnik, je zelo dobrodošel. Katarina še vedno igra dvakrat do trikrat na teden. Na treningih z njima se lahko naučim zelo veliko in so drugačni, kot če igram z vrstnicami. Veliko več je izmenjav žogic. Pri vsakem udarcu se lahko prepričam, da imata vsaj eno stopnjo več znanja kot druge igralke.
Ste katero od njiju že premagali kakšen niz?
Ne. Nikoli še nismo igrali toliko točk, temveč se posvečamo predvsem treningu. Upam, da mi v prihodnosti uspe tudi takšen podvig, ki mi bi dal dodatni zalet. Z obema uveljavljenima igralkama se veliko pogovarjam, predvsem po turnirjih o mojih tekmah. Vprašam ju tudi za kakšen nasvet, kako bi denimo reagirali v določenem trenutku, kakšno pripravo na tekmo bi ubrali, ali kaj podobnega. Kar mi povesta, skušam upoštevati in prenesti na svoje dvoboje.
V Ljubljani ste 270. igralki sveta odvzeli pet iger. Ste bili ponosni na dosežek?
Španka je bila doslej najvišje uvrščena na svetovni lestvici od vseh, s katerimi sem se pomerila v svoji karieri. V Ljubljani sem doživela zares lepo izkušnjo. Pred Ljubljano sem odigrala nekaj profesionalnih turnirjev, a še nikoli proti tako uveljavljeni igralki, kot je bila Španka.
V Sloveniji je veliko turnirjev serije WTT. Kako pomembni so za vaš razvoj?
Zelo. Skoraj na vse turnirje sem s strani Tenisa Slovenije prejela povabila za igranje v kvalifikacijah ali na glavnem žrebu. Na njih sem dosegla svoje prve točke za svetovno lestvico med posameznicami in dvojicami. Naslednjo leto si bom skušala izboljšati mesto na svetovni lestvici. Že po Velenju bom tekmovala na dveh profesionalnih turnirjih v Turčiji.
Ali to pomeni, da malce zanemarjate turnirje v mladinski konkurenci?
Tudi na njih bom igrala, a predvsem na višjem rangu. Moj cilj je, da bi se uvrstila na mladinske turnirje za grand slam. Še naprej bom nastopala tako na mladinskih kot profesionalnih turnirjih. Mladinka bom namreč še dve leti, v tem času pa se bom skušala uveljaviti tudi med vrstnicami.
Kako lepo je igrati v Sloveniji, ko vas lahko spremljajo vaši podporniki?
To je res privilegij. Podpora ob igrišču je nedvomno lepa dodatna motivacija. Čutiš tudi nekoliko več pritiska, s katerim se je treba navsezadnje soočiti. Tudi na tem področju sem storila korak naprej.
Ženski tenis je vse bolj agresiven. Vam je všeč takšen slog igranja?
Svojo kariero gradim na agresivni igri. Takšen je moj slog že več let.
Katero je vaše največje teniško orožje in katera slabost?
Najmočnejša sem v igri z backhandom, s katerih si pripravljam žoge za zaključek. Največ rezerve imam pri forehandu. Zavedam se, da se bom morala izboljševati vso svojo kariero in stremeti k teniški perfekciji.
Najlažje je moč točko v tenisu dobiti z dobrim servisom. Koliko se posvečate začetnemu udarcu?
Zelo veliko. Praktično ne mine trening, da ne bi trenirali servis plus ena, kar pomeni, da se po servisu posvečamo še naslednjemu udarcu. Če veš, da imaš pri servisu močno orožje, si lahko bolj samozavesten pri vseh drugih teniških elementih.
Kako ste zadovoljni s pogoji za trening v Mariboru?
S pogoji v Mariboru sem zelo zadovoljna, saj lahko treniram tako v dvorani kot na zunanjih igriščih ter tako na trdi kot peščeni podlagi. Ko sem doma, je moj klubski trener Marko Potisk, vedno več pa mi pomaga tudi oče, ki je profesionalni trener. Letos je bil z mano veliko na turnirjih. Večino teniške podpore mi s finančnega vidika nudijo predvsem starši. Imam srečo, da imam takšno podporo in ekipo.
Imate kakšnega teniškega vzornika?
Rogerja Federerja.
Se spominjate njegovih iger?
Se. Tako mi je pri srcu, da že sedaj vem, da bo Federer moj večni teniški vzornik. Sploh kar zadeva tehnike udarcev, mirnosti in njegovega značaja izven igrišč. Po njem se bom skušala vselej zgledovati.
Spremljate tudi kakšne druge športe?
Bolj kot drugi športi so mi všeč raznoraznimi motivacijski govori. Ko sem na tleh, si pomagam z govori Kobeja Bryanta, ki je vselej zajel bistvo. Od drugih športov imam najraje atletiko. Rada imam vse discipline, ki me navdušujejo po svoji raznolikosti.