»Zgodijo se ne glede na vse drugo. Celo med pandemijo, ki je ustavila svet, so jih izvedli, niz sta prekinili le obe svetovni vojni. Zato so olimpijske igre namenjene tudi miru, a ne svetovnemu, ampak notranjemu,« meni Dan Podjed. Po besedah raziskovalca na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti se bo v prihodnjih dneh končno spet zgodilo tisto, kar se redno odvija že več kot stoletje. »Brez iger bi se, tako se zdi, svet kar ustavil. Gre za kontinuiteto, ki ljudi povezuje. Pri olimpijskih igrah je podobno kot pri Evroviziji; tudi ta naj bi s pesmijo in glasbo ljudi povezala, a gre dejansko za tekmovanje, pri čemer je pomembno, kdo je boljši.«

Po drugi strani pa, poudarja sogovornik, gre tudi pri olimpijskih igrah za omejevanje določenih športnikov, ki so odvisni od trenutnih političnih razmer in iz različnih razlogov na tekmovanju ne bodo smeli nastopiti. »Načelo, da je pomembno sodelovati in ne zmagati, očitno ne drži, a to športnih navijačev ne moti. Številnim je pomembno, da se pokažejo na olimpijskem prizorišču, in verjamem, da se bodo tisti, ki bodo odšli v Pariz navijat za športnike, od tam oglasili s kakšnim poslanim 'selfijem', po možnosti z Eifflovim stolpom v ozadju. S tem bodo potrdili svoj obstoj na tem planetu,« je dejal Podjed.

Po njegovih besedah je za množice po svetu bistveno, da so v središču dogajanja med velikim dogodkom. »Tudi temu so namenjene olimpijske igre, medtem ko bodo drugi s tem, da se ne bodo pokazali na družbenih omrežjih, dali svojim sledilcem vedeti, da ne želijo slediti črednemu nagonu in jih zato Pariz ne zanima.«

Privlačni poostreni varnostni ukrepi

Kaj pa preplah zaradi morebitnega terorizma in drugih bojazni, ki kratijo spanec organizatorjem iger? Antropolog odgovarja, da ne gre samo za domnevne grožnje, ampak so veliki dogodki, kot so olimpijske igre, vselej privlačni tudi kot turistične znamenitosti, s tem pa so magnet tudi za različne napade. »Ne zato, ker je tam veliko ljudi na enem mestu, ampak predvsem zato, ker je ob tem vsa medijska pozornost usmerjena v ta del planeta. Poostreni ukrepi so vselej zanimiva tarča za tiste, ki želijo priti v središče pozornosti zaradi drugih razlogov, in ne športnih nastopov.«

Podjed meni, da je v Parizu zagotovo dobro poskrbljeno za varnost navijačev, vseeno pa je spomnil na napad na Donalda Trumpa sredi julija. Poudaril je, da lahko »zablodela krogla iz neke nerazsodne glave naredi kup problemov, ob tem pa v središče pozornosti namesto športnikov, ki si to najbolj zaslužijo, ob velikem ogorčenju svetovne javnosti pride nekdo drug«.

Še nekaj je, meni antropolog: »Olimpijske igre so tudi priložnost za zaslužek in promocijo države, a kaj, ko imajo po navadi od tega najmanj tisti, ki ob tem najbolj trpijo. Pariz je že tako ali tako turistično preobremenjeno mesto, zdaj pa imajo verjetno tamkajšnji prebivalci tujcev res vrh glave ...«