Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je v sredo popoldne odpotovala v Pariz, pred njenim prvim odhodom na olimpijske igre pa smo se pogovarjali s kapetanom Tinetom Urnautom, ki bo 3. septembra dopolnil 36 let. V svoji dolgoletni karieri je osvojil tri srebrne in eno bronasto kolajno na evropskih prvenstvih, pohvali se lahko tudi s četrtim mestom na zadnjem svetovnem prvenstvu, dvakrat je bil četrti tudi v ligi narodov. Zadnji dve sezoni je igral na Japonskem, kjer bo ostal tudi v prihodnji, igral pa je še v osmih drugih državah, od tega v sedemnajstih različnih klubih. Svojo odbojkarsko pot je začel v ravenskem Fužinarju.

Prepričan sem, da smo. Težko je na kratko opisati, kaj vse smo delali v tem obdobju. V začetku smo dali velik poudarek telesni pripravljenosti, taktično smo se že vnaprej pripravljali na nasprotnike, v tehničnem smislu pa smo skušali svojo igro izpiliti do zadnjih detajlov. Vsak trening smo oddelali na polno. V Parizu bomo videli, za kaj bo to dovolj.

Res je. O tem sem že večkrat govoril. To, da gremo zdaj na olimpijske igre, je samo češnja na vrhu torte. Ko smo začeli ta pohod, smo bili 63. na svetovni lestvici, zdaj smo peti in za nami je resnično zelo dolga pot. Morali smo iti korak za korakom, vložiti veliko truda in odrekanja. Naša uvrstitev na olimpijske igre je velika nagrada ne samo za nas, ki bomo igrali v Parizu, pač pa tudi za vse tiste, ki so začeli to pot in jih danes ni več z nami, ker so končali s svojimi igralskimi karierami, kot tudi za celotno slovensko odbojko.

Že lani, ko smo bili tretji v kvalifikacijah na Japonskem in si še nismo zagotovili olimpijskih iger, smo bili mirni, saj smo vedeli, da imamo lepo priložnost, da se nanje uvrstimo preko lige narodov. Osebno sem bil ves čas prepričan, da nam bo uspelo. Na svetovni lestvici FIVB smo imeli veliko prednost, od prvega dne priprav naprej pa smo bili osredotočeni, da svoj cilj tudi uresničimo.

Resnično o tem ne razmišljam na takšen način. Edino, kar me zanima, je, da na olimpijskem turnirju igramo svojo najboljšo odbojko, vse drugo je nepomembno. Zagotovo je bil z uvrstitvijo na olimpijske igre dosežen eden od velikih ciljev, ki smo si ga dolgo želeli. Pred štirimi leti nam je uvrstitev ušla skozi prste, kaj večkrat pa niti nismo imeli priložnost, da bi se uvrstili nanje. S te strani je to velika stvar v naših karierah, pa tudi za slovensko odbojko nasploh. Da smo na vrhuncu, smo mislili že pred devetimi leti, ko smo prvič osvojili srebrno kolajno na evropskih prvenstvih, potem pa smo osvojili še dve in eno bronasto kolajno.

Tisto, kar čutim, je veselje, da bomo igrali na olimpijskih igrah, saj bo to za nas nekaj novega. V začetku bomo zagotovo še nekaj časa pod tem vtisom, že takoj po otvoritvi pa bo vsa naša osredotočenost na odbojki. Vemo, zakaj in po kaj smo prišli v Pariz. Vemo, da nismo na ekskurziji in ogledu mesta. Tisto, kar bo pomembno, bo, da bomo igrali dobro odbojko, To je edino, kar nas zanima.

Ne vem, ali sem bil kdajkoli popolnoma zadovoljen z našo igro. Mislim, da imamo vedno še nekaj rezerve, potem je pa samo še vprašanje, koliko se lahko približamo potencialu, ki ga imamo. Ali drugače rečeno, gre za to, koliko lahko izkoristimo svoje rezerve, da se približamo najboljši možni odbojki, to pa je vsak dan nova zgodba. Na vsaki tekmi moramo dati svoj maksimum, če pa bo na naši strani še malce sreče, se lahko nadejamo vrhunskega rezultata.

Ne glede na to, v kakšnem položaju smo, se nikoli ne predamo. V 'break' fazi delamo vrhunske stvari, in če bomo še 'side-avt' dvignili na takšno raven, nas bo težko ustaviti. Najbolj mi je všeč pri zdajšnji ekipi, da se bori do zadnje točke in se nikoli ne preda ter njeno veliko srce.

Sploh se ne oziram na žreb, ki je bil, kakršen je bil. Trenutno razmišljam le o našem prvem nasprotniku v Parizu, Kanadi, kajti vse tekme, ki nas čakajo, bodo težke. V Parizu je, z izjemo Egipta, enajst najboljših reprezentanc na svetovni lestvici in pričakujemo lahko, da bodo vse tekme šle na nož, vsaka ekipa bo želela dati svoj maksimum, zato bomo morali mi dati še več od drugih. Ne glede na to, kdo bo naš nasprotnik, bomo morali dati vse od sebe in resnično pričakujem, da bo na vseh tekmah prava gladiatorska borba. Upam, da bomo na koncu mi tisti, ki se bomo veselili.

Kar je bilo v preteklosti, pomeni zelo malo, edino merilo bo tisto, kar se bo dogajalo v nedeljo. Kanadčani imajo zelo kakovostno ekipo, v svojih vrstah imajo tri igralce, ki so igrali v finalu italijanskega državnega prvenstva in že to dovolj zgovorno govori o njih. Zelo dobro so igrali tudi v ligi narodov, že nekaj let igrajo na visoki ravni, tako da bomo morali dati vse od sebe, če bomo želeli olimpijski turnir začeti z zmago.

Kar se olimpijskih iger tiče, imata obe reprezentanci veliko več izkušenj od nas, saj bomo mi edini debitanti na olimpijskem turnirju. Toda to v sedanjosti ne šteje nič. Pomembno bo tisto, kar se bo dogajalo na igrišču. Dejstvo je, da smo nazadnje Srbe premagali, vendar v tekmi, ki ni imela več kakšnega velikega pomena za uvrstitev na olimpijske igre, medtem ko Francozi na prvem turnirju v Antalyi niso igrali v najmočnejši zasedbi. Toda pri njih je tako, da imajo toliko kakovostnih igralcev, da niti ni pomembno, kdo od njih je na igrišču.

Vsekakor bo to nekaj posebnega. Hkrati me ne zanima preveč, koga vse bom videl v olimpijski vasi. Spoštujem vse, ki so se uvrstili na olimpijske igre v katerikoli športni panogi, vsem čestitam in želim najboljše. Navijal bom za vse slovenske športnice in športnike. Edini fokus, ki bo pomemben, bo, da bomo igrali najboljšo odbojko.