Založniško podjetje Dnevnik Mediji je v začetku junija na trg poslalo nov premium magazin na 112 straneh, ki so ga naslovili DNVK, v njem pa so prostor našle zelo raznolike teme, od politike, gospodarstva, do kulture, sodobnih tehnologij in avtorske fotografije. Prek spletne prodaje je že na voljo, postopek nakupa pa bo povsem enostaven, zagotavljajo v vodstvu podjetja.

»Prvo izdajo DNVK smo si zastavili kot kombinacijo zahtevnejših in lahkotnejših tem. Bralstvu smo želeli ponuditi družbo na letališčih, barkah, v kampih, na plaži ali ob bazenu. Na eni strani torej resne teme, ki bralcu dajejo vpogled v domači in mednarodni trenutek, na drugi pa teme, povezane s prostim časom, od glasbe, literature do filmov in igričarstva«, našteva vodja projekta in vodja digitalnega razvoja v podjetju Dnevnik Mediji Stipe Grubišić.

Magazin Dnevnika in Nedeljskega dnevnika DNVK je v spletni prodaji na voljo po ceni 9,50 evra, za naročnike Dnevnikovih edicij pa s 30-odstotnim popustom za 6,65 evrov.

Odgovorna urednika Dnevnika in Nedeljskega dnevnika Miran Lesjak in Tatjana Tanackovič dodajata, da je »pomembna kvaliteta te izdaje, da je v veliki večini nastala v avtorstvu avtoric in avtorjev Dnevnika in Nedeljskega dnevnika, del magazina pa so napisali avtorji, ki so vodilni na svojih področjih.« Urednik izdaje Antiša Korljan ocenjuje, da gre za avtorski nabor, »ki ga slovensko bralstvo dobro pozna, mu zaupa in ga ceni. Hkrati pa je pomembno poudariti, da niti ena tema ni prevedena iz tujega tiska, čisto vse je nastalo doma.«

Od zgodovine do umetne inteligence in ledenikov

Nabor tem je resnično široko zastavljen. Ervin Hladnik Milharčič je tako na Titov trg v središču Kopra posedel Stefana Luso in Gorana Vojnovića in se z njima pogovarjal o Sloveniji in slovenski identiteti tu in zdaj. Zgodovinar Božo Repe je na podlagi dogajanja v desetletjih po drugi svetovni vojni skušal predvideti, kakšen bo svet čez 80 let, obramboslovec Klemen Grošelj pa se je poglobil v vprašanje, kaj mora Evropa storiti, da ostane svetovni odločevalec. O podobni temi razmišlja predsednik Združenja Manager Iztok Seljak – kaj se je zgodilo, da je svetovna avtomobilska industrija vse bolj kitajska, Matej Štakul pa je pripravil pogled v avtomobilsko prihodnost.

Spletni fenomen tradwives, tradicionalnih žena, je v zadnjih letih na pohodu, kaj pa ta retrogradni trend pomeni v odnosu do boja za žensko enakopravnost, sta raziskali Eva Branc in Nika Černoga Mihelič.
Veronika Rupnik Ženko se je poglobila v izziv, kako se čustveno pripraviti na upokojitev, ko telefoni kar naenkrat nehajo zvoniti in nastane vtis, da nas nihče ne potrebuje, Gašper Stražišar pa je poiskal in nanizal primere, kje smo Slovenci v resničnem svetovnem vrthu. Primerov ni tako malo.

Damjan Franz Lu je raziskal, kje vse si v vsakdanjem življenju že lahko dodobra pomagamo z umetno inteligenco, Katja Petrovec pa se je dokumentirano podala po poti izginjajočih slovenskih ledenikov. Še pred tremi desetletji so na njih poleti trenirali šampioni, danes so pod Triglavom in Skuto ostale le zaplate.

Predlogi za poletje

Za prihajajoče tople mesece bodo koristni predlogi Mihe Firsta, kam se v bližnji soseščini podati na poletno malico ali prefinjeno večerjo, objavljamo pa tudi tri kratke reportaže s slovenskih rekreativno kolesarskih potepov, predloge za poletna branja, poslušanja, pretočna gledanja ali preganjanje časa s potopitvijo v svet videoiger. Vse v avtorstvu resničnih poznavalcev.

Ingrid Mager objavlja portret zvezde programa letošnjega Festivala Ljubljana Ane Netrebko, Monika Kubelj poišče obmorska doživetja, ki so blizu, niso pa nujno v Sredozemlju, Aljaž Potočnik pogleda, s čim nas bodo do konca leta razveseljevali ali jezili proizvajalci moderne tehnologije, Nik Erik Neubauer je obiskal znamenito  betonsko sosesko Melara nad Trstom in s terena prinesel zanimivo fotoreportažo, za konec pa je Iztok Klemenčič pogledal, kaj se je dogajalo v letih sredi minulih štirih desetletij – 1985, 1995, 2005 in 2015.

 

 

Priporočamo