V lepem, barvitem letnem času, ki je pred nami, naši najmlajši pogosto zbolevajo, smrkajo, se počutijo slabo. Ko bi morali spočiti prisluhniti učitelju, ne morejo slediti pouku in ostajajo doma. Prehladna obolenja lahko zgodaj prepoznamo, saj se kažejo z izcedkom iz nosu, bolečinami v žrelu, kašljem, slabim počutjem, pri mlajših otrocih tudi z visoko vročino in pomanjkanjem apetita. Kako se na prehladno obdobje pripraviti in kako ravnati, da bo zdravljenje čim krajše?
Prehlade povzročajo virusi
Za mnenje smo povprašali specialistko družinske medicine v Zdravstvenem domu (ZD) Vrhnika Julijo Ogrin Papič. Kot je poudarila, se z novim šolskim letom, hladnejšimi, krajšimi dnevi in pogostejšim zadrževanjem v zaprtih prostorih vsako leto začne pogostejše pojavljanje prehladov in drugih respiratornih okužb. Iz izkušenj je povedala, da najpogosteje zbolijo otroci, pogosto pa se okužb nalezemo tudi odrasli. »Običajni, nezapleteni prehladi trajajo od 7 do 14 dni in tisti, ki zbolijo, načeloma ne potrebujejo pregleda pri zdravniku, saj prehlade povzročajo virusi in je bolezen samoomejujoča. Obdobje okužbe bomo lažje zdržali, če poznamo vsaj osnovne ukrepe, s katerimi lahko težave sebi ali otroku lajšamo v domačem okolju, dobro pa je vedeti tudi, kdaj je treba vzpostaviti stik z zdravnikom,« opozori sogovornica.
Povzročitelji prehladov so virusi, najpogosteje različni rinovirusi. To je morebiti pojasnilo za dejstvo, da lahko neko okužbo premagamo, ne bomo pa razvili odpornost na preostale; obstaja namreč več kot 100 sevov. Posledično se prehladimo večkrat na leto. Pa to niti niso edini virusni povzročitelji. »Otroci lahko prebolijo več kot osem prehladov letno, pri odraslih pa je številka približno za polovico nižja, saj se nam z leti razvije vse več protiteles. Nalezemo se ob stiku z izločki iz dihal na površinah ali neumitih rokah ter ob tesnem stiku z okuženo osebo,« potrdi sogovornica iz ZD Vrhnika.
Da do obolenja ne bi prišlo …
Obstaja nekaj preprostih ukrepov, s katerimi dosežemo, da je verjetnost okužbe nekoliko manjša. Prvi denimo je, da se mora dan pravilno začeti. Še vedno velja rek, da je zdrav zajtrk gorivo za otrokove možgane in energija za telo. Tudi vmesne popoldanske malice naj ne bodo omejene na piškote in slane prigrizke. Zdravi otroci praviloma dobijo vitamine in minerale iz prehrane, le kakovostna mora biti.
Pri krepitvi odpornosti pomaga rutina; izogniti se velja kaotičnemu stanju ob začetku šole, otroke je treba spraviti spat ob pravem času, zjutraj pa naj zgodaj vstanejo. Če boste že pred začetkom šole ustvarili preprosto rutino, bodo otroci bolje pripravljeni na prihajajoče šolsko leto. Je pa normalno, da bo otrok pred prvim dnem ali še prvi mesec nekoliko nemiren.
Poskrbeti je treba za otrokovo in lastno vadbo, ki je lahko odlična in zdrava priložnost za druženje.
Kaj pa starši? Po dolgih počitnicah je zanje lahko odhod otroka nazaj v šolo enako stresen kot zanj. In če bodo starši dajali vtis nervoze, bo otrok to dobro čutil. Nervoza pa je dobra podlaga za hitrejši padec odpornosti.
Korona nas je naučila marsičesa, na primer tega, da si je treba roke pogosto umivati, da se robčki ne nosijo po žepih, ampak jih odvržemo v smeti, da se ob kašljanju in kihanju obrnemo stran od sogovornikov oziroma se zaščitimo z robčkom ali vsaj roko. Ki jo potem seveda razkužimo. Tudi to sodi med osnove vzgoje.
Ste imeli pestro poletje?
Ministrstvo za zdravje je pred leti začelo izvajati program ozaveščanja o aktivnem preživljanju prostega časa med poletnimi počitnicami. Mednarodna študija Active Healty Kids, v kateri so sodelovali tudi slovenski raziskovalci sistema SLOfit z ljubljanske Fakultete za šport, je ugotovila, da se delež čezmerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji od leta 2011 znižuje, vendar pa Slovenija še vedno zaostaja po številu telesno dejavnih prihodov v šolo in odhodov iz nje. Analiza je pokazala, da se v Sloveniji le 26 odstotkov otrok in mladostnikov odpravi v šolo peš in le trije odstotki s kolesom. Zakaj omenjamo to temo? Ker bo tudi to, kako so otroci preživljali počitnice in kaj so počeli, vplivalo na njihovo odpornost v jesenskih mesecih. Poletje je resda čas počitka, ni pa pametno, da je čas lenarjenja in zapiranja v sobe. Morda razmislek za naslednje leto?
Lajšanje jesenskih prehladnih obolenj
Zgornja dihala sestavljajo usta, nos, žrelo in grlo, spodnja dihala pa sapnik, sapnice in pljuča. In v večini primerov so prehladi omejeni na zgornja dihala, na spodnja se težave preselijo v primeru, če pride do zapletov zaradi virusa ali zaradi sekundarne bakterijske okužbe. Prehladna obolenja spremljajo bolečine v žrelu, zamašen nos, vnetje srednjega ušesa, vnetje sinusov, vročina in kašelj. Osredotočimo se na kašelj, ki je največja nadloga ob sezonskih okužbah dihal. Julija Ogrin Papič o tem pravi: »Kašelj je normalen refleks, s katerim iz dihal izločimo dražeče delce, viruse in bakterije, torej je nekakšna obramba telesa pred prehodom težav iz zgornjih v spodnja dihala. Ob prehladu pride do vnetnih procesov že v predelu nosne sluznice in to sproži kaskado reakcij, zaradi katerih je kašelj pogost spremljevalec okužb zgornjih dihal in ne kaže vedno na okužbo pljuč.« Dodaja še, da otroci pogosto kašljajo zato, ker ob nezadostni toaleti nosu, predvsem leže, sluz odteka v predel žrela, suh dražeč kašelj pa je posledica vnetnih procesov na sluznici. »Ker gre delno za obrambni mehanizem telesa, kašlja ob okužbah ne zaviramo. Pri otrocih odsvetujemo uporabo pripravkov za lajšanje kašlja, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji, odsvetujemo tudi mazanje kože prsnega koša z eteričnimi olji. Pri otrocih je pregled smiseln v primeru, če so težave hude ali če kašelj traja več kot dva tedna. Obravnava pri pediatru pa je nujna, če se pri otroku ob kašlju pojavi težko ali hitro dihanje z ugrezanjem medrebrnih prostorov, če je otrok zelo utrujen, ima visoko vročino in je apatičen ali zavrača tekočino,« svetuje zdravnica.
Po preboleli virusni okužbi lahko kašelj pri odraslih traja do šest tednov. Posvet z zdravnikom v zgodnejšem obdobju prehlada stroka svetuje osebam s kroničnimi obolenji dihal, in sicer za prilagoditev redne terapije ali zato, da se predpišejo dodatna zdravila. Prav tako obisk zdravnika svetujejo osebam, pri katerih bi zaradi drugih internističnih bolezni lahko pričakovali zaplete ob virusni okužbi zgornjih dihal, denimo diabetikom in bolnikom, ki prejemajo zdravila za zaviranje delovanja imunskega sistema. Odrasli lahko v lekarni kupijo sirupe za lažje izkašljevanje ali redčenje sluzi, predvsem pa so potrebni hidracija s toplimi napitki čez dan, večkrat dnevno globoko predihavanje pljuč z dihalnimi vajami in, v primeru dražečega nočnega kašlja, dvignjeno vzglavje.
