Britanski center za ekonomske in poslovne analize (CEBR) je že postregel s prvo oceno finančne uspešnosti olimpijskih iger. Pri navajanju različnih zneskov gre zgolj za bolj ali manj natančne ocene in ugibanja, vsaj do leta 2013 pa bo treba počakati tudi na opaznejše gospodarske koristi, a prva znamenja kažejo, da je Londonu vendarle uspelo ubežati finančnemu porazu nekaterih predhodnih gostiteljev.
Britanci so kljub težavnim gospodarskim razmeram priredili druge najdražje igre, saj so vanje vložili kar 9,3 milijarde funtov javnih sredstev. K temu je treba dodati še posledice vsesplošne evforije in predanosti domačinov k spodbujanju športnih asov kar med delovnim časom, nekateri pa so si med OI vzeli celo dopust ali odšli na bolniško. Vsesplošno navijaško razpoloženje v državi naj bi tako pustilo dolgoročne posledice pri padcu produktivnosti v višini kar milijarde funtov, skupni stroški OI za državo pa naj bi s tem pod črto dosegli okoli 11 milijard funtov. Niti našteti organizacijski in oportunitetni stroški pa ne vključujejo gradnje podporne infrastrukture v višini 6,5 milijarde funtov, gromozanskega varnostnega proračuna v višini 5,5 milijarde funtov in še številnih dodatnih stroškov. Ti bi lahko skupni znesek dvignili celo do 24 milijard funtov, in to prav v času nižanja standarda in neprestanega zaostrovanja varčevalnih ukrepov, saj je britanska ekonomska realnost vse prej kot rožnata.
Politiki in organizatorji so sicer vehementno obljubljali, da bodo prav OI tisti ključni dejavnik, ki bo uspešno zagnal motor britanskega gospodarstva in mu pomagal iz najhujše recesije v zadnjih 50 letih. Med igrami naj bi namreč novo zaposlitev našlo 40.000 ljudi, britanska podjetja pa naj bi po zaslugi iger sklenila za kar 13 milijard funtov pogodb.
Glavne ekonomske koristi v oddaljeni prihodnosti
A številni domačini so pri tem ogorčeni nad "ekskluzivnostjo" iger in korporativnim dobičkarstvom, saj naj bi imeli od iger koristi le elite in sponzorji, medtem ko za običajne državljane dolgoročni učinki ne bodo prav opazni. O tem pa se ne strinjajo povsem pri Britanskem centru za ekonomske in poslovne analize (CEBR), kjer so dognali, da države gostiteljice OI ali podobnih prireditev (svetovno in evropsko prvenstvo v nogometu) nekoliko višje stopnje gospodarske rasti povprečno dosegajo v treh do petih letih po prireditvi. Če se bodo politiki tako na državni kot na lokalni ravni osredotočali na spodbujanje gospodarske rasti, obstaja velika verjetnost, da bi londonske igre lahko pomenile češnjico na torti pri nadaljnjem razvoju več predelov Londona. V CEBR napovedujejo kar za 0,6-odsotne točke višjo letno gospodarsko rast celotnega Londona. A pozitivnih učinkov OI ne gre pričakovati takoj, temveč šele med letoma 2015 in 2016, ko naj bi se letni BDP Londona lahko povečal tudi za 1,8 milijarde funtov. Po teh izračunih naj bi se investicija Londonu povrnila okoli leta 2021.
Športni in socialni razvoj
Dejstvo pa je tudi, da so organizatorji o športni infrastrukturi temeljito premislili in optimizirali njeno nadaljnjo uporabo. Po koncu paraolimpijskih iger bodo namreč večino prizorišč razstavili in športno infrastrukturo razselili po vsem Otoku. Prav kakovostnejša športna infrastruktura v kombinaciji z veliko evforijo, ki trenutno vlada v VB zaradi za gostitelje izjemno uspešnih iger, bo oblasti verjetno tudi v bodoče prisilila v obsežna športna vlaganja. Britanski primer namreč nazorno kaže, da brez državnega vlaganja ni medalj in ni športnih uspehov, ki imajo poleg gospodarskega pomena, kot sta infrastrukturni razvoj in promocija, tudi nacionalni pomen. Narod ni nikoli tako poenoten kot v času velikih športnih triumfov, kar je bilo očitno tudi na ulicah Londona, na katerih so še pred letom dni divjali nemiri in požari. Ker so igre potekale prav v socialno najbolj ogroženem predelu vzhodnega Londona, bo tok razvoja dogodkov in zapuščino iger še toliko bolj zanimivo spremljati prav z vidika socialnega razvoja. Pogled v preteklost sicer razkrije, da so imele OI deljen uspeh pri oživljanju mest gostiteljev, toda analitiki se za prihodnost vzhodnega Londona ne bojijo. Številni predeli so bili namreč deležni obsežnih regeneracijskih projektov, razcvet poslovne četrti Canary Wharf pa je imel izredno pozitiven vpliv na lokalno ekonomijo, reševanje stanovanjskih problemov revnih in znižanje brezposelnosti. Pomembno pri tem je, da se v ta predel mesta naselijo podjetja iz industrij z visokim razvojnim potencialom v prihodnosti, ki bodo privabljala visoko usposobljeno delovno silo. K temu pa bodo morda pripomogle tudi televizijske slike, ki so zaokrožile po svetu in dodatno okrepile prepoznavnost Londona.
Mesto gostitelj še ni enako država gostiteljica
To jim na kratki rok sicer ni povsem uspelo, saj se je precejšnje število obiskovalcev v strahu pred preveliko gnečo letošnjega julija in avgusta Veliki Britaniji izognilo in posledično sta tako London kot celotna država kljub nasprotnim napovedim beležila občuten upad turističnega obiska. Vseeno so OI neposredno privabile 300.000 tujih obiskovalcev in dvakrat toliko Britancev. Za povrh je v prestolnico prihajalo še okoli 5,5 milijona dnevnih obiskovalcev, ki so se razdelili med različna prizorišča. Še bolj pa oblasti nameravajo olimpijski uspeh izkoristiti dolgoročno, saj so kljub močnemu zategovanju pasu na drugih področjih turistični proračun celo povečali, s čimer želijo do konca desetletja na Otok privabiti dodatnih deset milijonov turistov na leto. Toda tisti, ki niso iz Londona, se pri tem sprašujejo, kaj bo od iger imelo celotno Združeno kraljestvo in ne samo prestolnica, saj denimo Birmingham, Manchester, Liverpool in druga velemesta v zadnjem času niso bila priča milijardnim projektom, temveč le zapiranjem bolnišnic, šol, gledališč in preostalih javnih dobrin. Kljub tem pomislekom pa študije ugotavljajo, da naj bi bil London deležen le tretjine skupnih gospodarskih koristi, preostanek države pa dve tretjini.
Iz Londona prek Sočija v Rio
Prvo pozitivno znamenje v obliki večjega britanskega ugleda v svetu pa je že tu, saj so organizatorji zimskih olimpijskih iger 2014 v Sočiju že stopili v stik s številnimi britanskimi podjetji, ki so tako ali drugače sodelovala pri pripravi iger v Londonu. Oči svetovne javnosti so medtem že uprte tudi v Rio de Janeiro, ki bo naslednjo poletno olimpijado gostil čez štiri leta. Rio se bo soočal z bistveno zahtevnejšimi izzivi kot London, saj se mesto še vedno šibi pod bremeni revščine, kriminala in socialnih razlik. Obenem bo deležen megalomanskih infrastrukturnih investicij, ki bi lahko mestu prinesle nov veter v jadra ali pa ga pahnile v dolžniško brezno. A morebitni gospodarski razcvet, ki ga (vsaj občasno) omogočijo OI, bi bil za karioke neprecenljiv in bi lahko pomenil tudi dokončno utrditev Brazilije kot svetovne gospodarske velesile.
