Tako so v zadnjih dneh številna gospodinjstva v svoje poštne nabiralnike znova dobila letake, s katerimi jih ljubljanska družba Kartagina vabi k najemu gotovinskih posojil, gotovinska posojila po visokih obrestnih merah pa je v zadnjih tednih začela ponujati tudi istoimenska češka družba.

Čeprav glavnino oderuških posojilodajalcev zastopata Mariborčana Marko Štelcl in Sebastijan Zemljič ter državljan Bosne in Hercegovine Smail Baraković, naše analize razkrivajo, da lastniške vzvode prek mreže podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Češke dejansko obvladujeta Žlender in Bandić. V njuni lasti so namreč vse ključne družbe, ki sodeč po njihovih bilancah dejansko prispevajo sredstva za izplačilo posojil in nato poženejo tudi finančne koristi teh posojil.

"Po telefonu ne bom govoril o tem. Pošljite vprašanja pisno tistemu, od katerega želite odgovor," nam je v telefonskem pogovoru dejal Žlender. Ko smo želeli izvedeti, kam naj mu pošljemo vprašanja, če želimo njegova pojasnila, pa je dejal: "Jaz ne bom ničesar komentiral, ker nisem zastopnik nobene od teh družb. Po kodeksu odvetniške zbornice sem lahko lastnik, ne smem pa biti direktor. Nisem kršil nobenega pravila." Bandića nam za komentar ni uspelo dobiti, saj nobena od družb, ki jih zastopa, nima javno objavljenih kontaktnih podatkov.

Ključne družbe iz kreditne hobotnice so zlasti reški Docilis ter zagrebški Feritas in Carthago, ki so zadolžene za posle na Hrvaškem ter očitno tudi za zakrivanje podatkov o dejanskih lastnikih slovenskih podjetij (Kartagina, Nova Kartagina, Novi Inkaso, Prvi Inkaso...). Večji del premoženja pa je skoncentriran tudi na družbah Dam-Prom in Fervor. Medtem ko sta Docilis in Feritas po podatkih iz hrvaškega sodnega registra v Bandićevi lasti, uradno ni mogoče izvedeti, kdo je v ozadju Carthaga. Toda narava njegovega poslovanja, lastniške in poslovne povezave nakazujejo, da je dejanski lastnik posredno oziroma neposredno prav Žlender, ki tega ni želel ne potrditi ne zanikati.

Kakšne dobičke družbam v Žlendrovi in Bandićevi lasti prinašajo posojilni posli, ni mogoče izvedeti, saj več družb že vrsto let ne objavlja svojih bilanc. Po naših analizah ima celotna poslovno kreditna hobotnica za najmanj 14 milijonov evrov sredstev, glede na visoke oderuške obresti pa se njihov letni zaslužek ocenjuje na več milijonov evrov.

Za zdaj ostaja nepojasnjeno tudi, kam se stekajo dobički iz posojilnih poslov, saj v času najbolj aktivnega poslovanja nekatera podjetja iz posojilne hobotnice preprosto prenehajo objavljati svoje bilance. Poleg tega naj bi se del prihodkov stekal tudi v nekatere uradno nepovezane družbe, ki sodelujejo pri izterjavi ali odkupu posojil, pravnem svetovanju in reklamiranju posojil.

Tako denimo tudi ni mogoče izvedeti, kje je končalo premoženje mariborskega kulturnega društva Cartago, ki ga je vodil Darko Plajnšek, sicer tudi nekdanji direktor Kartagine. Tržni inšpektorat je namreč že pred petimi leti ugotovil, da je Kartagina izigravala zakonodajo, saj je odobritev posojil pogojevala s plačilom članarine kulturnemu društvu Cartago in se tako posledično izognila preseganju najvišje še dovoljene efektivne obrestne mere. Kakšna je dejanska vloga Plajnška, ni znano, je pa med drugim zastopnik mariborske zadruge Fidentia, ki so jo že leta 2002 ustanovili Dušan Plajnšek, Žlender in Zemljič. V kreditni hobotnici se pojavljata tudi Smiljan Hostnik, saj češka Kartagina trenutno prav v prostorih njegove družbe SS sklepa kreditne pogodbe, nekatera njegova podjetja pa sodelujejo tudi pri trženju oziroma reklamiranju gotovinskih posojil.

matjaz.polanic@dnevnik.si