Tudi najnovejši predlog rebalansa, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance, bo namreč temeljito oklestil sredstva za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest. Za ta namen naj bi tako država namesto načrtovanih 63 milijonov evrov, ki jih je prvotno predvidela v proračunu za letošnje leto, po naših informacijah porabila le manj kot polovico tega zneska, natančneje 31 milijonov evrov.

Upočasnitev razvojnih osi in najmanj dveh obvoznic

Še prejšnji teden je ministrstvo za finance, tako naši viri, pri državnih cestah želelo prihraniti "le" 25 milijonov evrov. Včeraj pa smo izvedeli, da je v najnovejši različici rebalansa, ki jo je poslalo ministrstvom, postavko investicijskega vzdrževanja cest zmanjšalo še za dodatnih sedem milijonov evrov, torej na skupaj 31 milijonov evrov. Za primerjavo: še v začetku leta 2010 je država za investicijsko vzdrževanje in gradnjo njenih cest predvidela več kot 125 milijonov evrov, a ji je nato po rebalansu za to ostalo le še slabih 79 milijonov evrov.

Krčenje sredstev za investicijsko vzdrževanje bo posledično močno zavrlo pripravo načrtovanih večjih cestnih projektov s tretjo in četrto razvojno osjo na čelu, ki naj bi povezovali Savinjsko dolino in Koroško oziroma zgornje Posočje z Ljubljano. "Velike projekte, recimo obvoznici v Škofji Loki in Radljah ob Dravi, bomo spet prisiljeni upočasniti, ne bomo pa jih ustavili, ker so sofinancirani z denarjem EU," je za Dnevnik povedal prvi mož direkcije za ceste pri ministrstvu Gregor Ficko, ki o številkah iz rebalansa ni želel govoriti. Na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič, za zdaj izjav ne dajejo.

Rebalans bo "zamrznil" 400 od 800 cestnih projektov

Kljub temu smo izvedeli, da na več odsekih denarja za vzdrževalna dela ne bo dovolj. Po naših informacijah so med njimi del ceste med Pivko, Ilirsko Bistrico in Jelšanami, povezava Ivančna Gorica-Črnomelj in cesta Hoče-Maribor. Pri tem velja opozoriti, da gre za investicijska in ne tekoča vzdrževalna dela. Povedano preprosteje: če bo država še imela denar za manjša krpanja cest, košnje trave ali sanacije plazov, ki bodo morebiti zasuli ceste, pa so v prihodnjih letih pod vprašajem preplastitve, odvodnjavanja in drugi ukrepi, ki naj bi povečali prometno varnost. Po dostopnih podatkih naj bi direkcija "zamrznila" več kot 400 od skupaj 800 razvojnih programov, od pločnikov in krožišč do kolesarskih stez.

Da je korenit rez v cestne investicije zelo verjetno neizbežen, dokazuje tudi dopis, ki ga je direkcija za ceste že 16. junija, torej le nekaj dni po tem, ko je finančno ministrstvo pripravilo prvi predlog rebalansa, poslala Družbi za razvoj in investicije (DRI), nekdanjemu DDC. V njem jo je obvestila o takojšnji prekinitvi aktivnosti, vezanih na svetovalne storitve, ki jih DRI za direkcijo opravlja po dveh pogodbah. Ti naj bi bili "težki" okrog pet milijonov evrov na leto, kar presega petino vseh lanskih prihodkov DRI, zajemata pa storitve pri pripravi projektov za novogradnje: od pridobivanja dokumentacije do odkupovanja zemljišč.

"Vojna" za drobtinice in zlom projektivne dejavnosti?

Medtem ko je novoimenovani direktor DRI Rajko Siročič dopis direkcije ocenil kot "preuranjenega", pa je Ficko dejal, da "je začasna ustavitev sodelovanja z DRI edina logična poteza". "Finančna konstrukcija projektov se namreč z rebalansom spreminja. Če ni denarja za pripravo projektov, ga tudi za svetovalce ne more biti," je dodal Ficko. "Direkciji smo obrazložili, da bo šele po tem, ko bo znana končna višina zmanjšanih sredstev iz rebalansa, znano, kaj se bo gradilo in kaj ne," pa nam je pojasnil Siročič.

Četudi je Gregor Ficko, ki je pred časom kandidiral za direktorja DRI, poudaril, da "enako kot za DRI velja za vse svetovalce", pa je v neuradnih krogih že mogoče slišati ugibanja, ali v ozadju dopisa ni napoved popolne vojne za zadnje drobtinice, ki bodo po rebalansu ostale na trgu svetovalnih storitev. Odnosi direkcije in DDC, zdaj DRI, imajo namreč pestro zgodovino. Spomnimo, direkcija je na nedavnem razpisu za svetovalske storitve te pri več kot polovici od skupaj 214 investicijskih projektov na državnem cestnem omrežju do leta 2013 ni oddala DDC, ampak konzorciju zasebnih podjetij z Inženiringom Birojem na čelu, četudi se je takrat že vedelo, da bo vlada DDC v kratkem nadgradila v hišnega inženirja države.

Medtem ko se je DDC na razpis (neuspešno) pritožil, pa je Ficko takrat odgovarjal, da je bil neizbrani ponudnik predrag, pri čemer je zanikal vsakršne morebitne druge povezave (s podjetjem Lineal) ali favoriziranje konzorcija ponudnikov. "Brez dvoma bo po zlomu gradbeništva prišlo še do zloma projektivne dejavnosti, a to očitno nikogar ne moti," je včeraj še dejal Ficko.

primoz.cirman@dnevnik.si