Umik subvencij bo znova znižal naročila avtomobilski industriji

Poleg subvencij po Evropi je na pomoč slovenskim proizvajalcem avtomobilskih delov, ki so se soočali z velikimi težavami pri pridobivanju novih sredstev, decembra lani priskočila tudi SID Banka. 

Oglas

Tega se vse bolj zavedajo v Hidrii, Helli Saturnus in Kolektorju, saj se bojijo, da bo prišlo do vnovičnega obrata navzdol. Subvencije so namreč povzročile, da se je velik del prihodnje prodaje avtomobilov premaknil v čas, ki je sedaj že na nami. Preprosteje povedano, ljudje so se predčasno odločili za nakup oziroma zamenjavo starega za nov avtomobil. Izpad te prodaje bo avtomobilska industrija občutila v prihodnjih mesecih, opozarja predsednik upravnega odbora Hidrie Iztok Seljak.

"Samo ukinitev subvencij v Nemčiji bo po napovedih znižala prodajo z lanskih 3,8 milijona avtomobilov na 2,6 milijona avtomobilov v letošnjem letu," pojasnjujejo v Kolektorju, kjer pričakujejo padec naročil v drugi polovici leta. Posledično se bodo morali znova prilagoditi padcu naročil, in kot so pojasnili, te ukrepe že pripravljajo.

Da bo proizvodnja upadla, se zavedajo tudi v novomeškem Revozu, ki je lani zaradi spodbud, ki so se odrazile ravno v najnižjem prodajnem razredu, beležil rekordne rezultate. Poleg izteka finančnih vzpodbud v nekaterih evropskih državah bo njihov najpomembnejši model renault twingo prešel v drugo fazo življenjskega cikla. "V prvih mesecih bo tovarna obratovala s polno zmogljivostjo, v nadaljevanju pa pričakujemo upad aktivnosti, čemur bo treba prilagoditi število zaposlenih," so pojasnili v Revozu.

Poleg subvencij po Evropi je na pomoč slovenskim proizvajalcem avtomobilskih delov, ki so se soočali z velikimi težavami pri pridobivanju novih sredstev, decembra lani priskočila tudi SID Banka. Z ugodnimi posojili Evropske investicijske banke (EIB) je ponudila sredstva za razvojne projekte, ki so si jih že prislužili Alpmetal (400.000 evrov), Cimos (40 milijonov evrov), Kolektor (14 milijonov evrov), TPV (sedem milijonov evrov) ter Hidria Rotomatika oziroma Hidria AET (40 milijonov evrov).

Čeprav se je likvidnostna situacija v zadnjih mesecih nekoliko izboljšala, višja pa so tudi naročila, so proizvajalci avtomobilskih delov še vedno v težavah. Njihova naročila so namreč konec lanskega leta padla tudi za 50 odstotkov, tako da so ta še vedno pod ravnijo izpred krize. Zaostreni pogoji financiranja so se kazali tudi v nezmožnosti obnavljanja že odobrenih posojil in neodobravanju novih. "Podjetja so tako pospešeno izgubljala likvidnostne rezerve, novih komercialnih posojil, s katerimi bi financirala razvojne projekte, pa praktično ni bilo na voljo ali pa njihova struktura za ta tip proizvodnje ni ustrezala," je obrazložil Dušan Bušen. Poleg tega so se povečale zahteve po zavarovanju posojil.

luki.nuredini@dnevnik.si

Slovenska avtomobilska industrija

l neposredno zaposluje okoli 24.000 ljudi, od tega samo Renault 3000 oseb, preostanek, okoli 21.500 ljudi, pa odpade na dobavitelje,

l posredno zaposluje okoli 100.000 ljudi,

l predstavlja 6 odstotkov slovenskega BDP (v EU 6,5 odstotka BDP),

l proizvodnja sestavnih delov oziroma komponent za avtomobilsko industrijo dosega vrednost 1,5 milijarde evrov,

l povprečna dodana vrednost na zaposlenega znaša 32.563 evrov,

l predstavlja 20 odstotkov slovenskega izvoza.

Prodajalci avtomobilov v težavah

Slovenskim prodajalcem avtomobilov se lani ni dobro godilo. "Na žalost vlada ni imela posluha za uvedbo subvencije za nakup novih, okolju prijaznih vozil, ob razgradnji starih," je dejal predsednik sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije David Jurič. V Sloveniji je bilo lani prvič registriranih 60.951 novih osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil, kar je 21 odstotkov manj kot leta 2008. Tudi napovedi za letos niso spodbudne, saj Jurič pričakuje petodstotno krčenje trga. "Marsikatera avtohiša bo imela velike težave z dobičkonosnostjo, še zlasti, če so njeno poslovanje bremenili stroški, povezani s preteklimi investicijskimi vlaganji," je dodal Jurič. Prodaja avtomobilov v zahodni Evropi naj bi se letos po napovedih analitikov družbe Scotia Economics znižala za osem odstotkov. Glavni krivec naj bi bila Nemčija, kjer bo prodaja predvidoma padla za 22 odstotkov. Ravno nemški trg je lani zaradi stimulacij beležil rekordno prodajo. Razmere bodo nekoliko boljše v državah vzhodne Evrope, ki naj bi beležile minimalno rast, medtem ko naj bi kitajski avtomobilski trg ponovno krepko narasel. Slednji je sicer lani predvsem na račun vladnih ukrepov izpodrinil ameriškega in postal največji avtomobilski trg na svetu. ZDA so si sicer mesto največjega prislužile v Fordovi revoluciji ob začetku 20. stoletja in ga lani prvič po več kot stoletju izgubile.