Prvo javno naročilo, ki ga je objavilo javno podjetje Kontrola zračnega prometa, kjer so kriminalisti včeraj več ur pregledovali dokumentacijo, je namreč padlo v vodo že 28. maja, torej skoraj hkrati z začetkom preiskave, ki se je nato nadaljevala še leto dni. Državna revizijska komisija je maja delno ugodila pritožbi Gradbenega podjetja Grosuplje in razveljavila del razpisne dokumentacije v delu, ki se nanaša na bančno financiranje gradnje.

Zakaj bi torej kriminalisti oblikovali posebno skupino za preiskovanje ozadja že razveljavljenega razpisa? Odgovor se morebiti skriva v nadaljevanju zgodbe. Na julijski »popravni« razpis se je tako prijavilo pet ponudnikov (SCT in Primorje, Vegrad, avstrijski Strabag ter Pomgrad skupaj s Konstruktorjem in Kraškim zidarjem), domnevno najugodnejšo ponudbo pa je oddal Vegrad. Kljub temu so se v Kontroli zračnega prometa jeseni odločili, da bodo izvajalca del raje poiskali s pogajanji, domnevno zato, ker jih nobeden izmed ponudnikov ni prepričal s ceno.
Ob tem velja opozoriti na nekaj pomembnih podrobnosti. Prvič, razpisna komisija do včeraj sploh še ni izbrala nobenega izmed ponudnikov, to naj bi storila šele v nekaj tednih. Drugič, po neuradnih podatkih je bil Vegrad po pogajanjih v prednosti pred SCT in Primorjem. Utemeljeni sumi kriminalistov o dajanju daril se tako ne skladajo z domnevno dosedanjo prakso kartelnega nastopanja vseh treh podjetij na preostalih razpisih, sploh ker naj bi si bili ponudbi pri tem javnem naročilu še julija domnevno precej podobni.

Tretjič, kriminalisti včeraj niso pridržali direktorja Kontrole zračnega prometa Srečka Janše. Čeprav naj bi zaslišali enega izmed članov razpisne komisije, po dostopnih podatkih niso pridržali nikogar od zaposlenih, kar sproža nova ugibanja o tem, kdo je sploh osumljen sprejemanja daril. In četrtič, gre za posel, ki je skupaj s komunalno infrastrukturo in dovozno cesto v celoti vreden »le« okoli 30 milijonov evrov, kar je denimo enako seštevku dveh aneksov v predoru Šentvid, ki ga gradita SCT in Primorje.

Kljub domnevno prestižni naravi približno sto metrov visoke stavbe na nacionalnem letališču je mogoče dvomiti, da bi se veliki trije igralci slovenskega gradbeništva »pustili ujeti« prav pri poslu, ki je po vrednosti krepko v senci nacionalnega avtocestnega programa.

primoz.cirman@dnevnik.si