Slovensko sociološko društvo je danes na 43. Sociološkem srečanju podelilo nagrado za uveljavljanje sociološke misli v praksi Dnevnikovi novinarki Ranki Ivelja.
Na letošnjem 43. Sociološkem srečanju je nagrado za uveljavljanje sociologije v praksi prejela novinarka Dnevnika Ranka Ivelja. 👏👇 pic.twitter.com/tF9bgNwBMq
— Dnevnik (@Dnevnik_si) October 20, 2023
»Le redkim novinarjem in novinarkam lahko rečemo institucija v najboljšem pomenu te besede. Ranka Ivelja zagotovo sodi mednje. Njeni pogledi pogosto sežejo dlje in preko, tudi tja, kjer odkriva afere in škandale,« uvodoma pojasnjujejo svojo odločitev. Dodajajo, da so s sociološkega vidika zanimive predvsem njene poglobljene in kritične analize šolskega sistema in delovanja Rimskokatoliške cerkve.
Spomnili so, da je bila Ranka Ivelja tarča številnih napadov, tudi kot predsednica Novinarskega častnega razsodišča (NČR). Vendar, kot je pred časom zapisala tudi sama: »Neetično novinarstvo je humus za korupcijo, šovinizem, rasizem, seksizem, kršenje človekovih pravic in nedemokratične stranpoti. Novinarstvo lahko svojo vlogo psa čuvaja demokracije opravlja le, če ohranja avtonomijo do centrov moči«. Kako visoko ceno pa zahteva tovrstna avtonomija, je v svojem poklicu večkrat izkusila prav na lastni koži.
Kot še nadalje pojasnjujejo v društvu, nagrajenka pri svojem pisanju vedno izhaja iz celostnega razumevanja problematike, pri tem pa ji sociološka perspektiva ni tuja. V njenih besedilih namreč ni praznih peg in neodgovorjenih vprašanj, če pa se ji sogovornik izmika, na to vedno jasno opozori. Dodajajo, da je njena sposobnost jasnega prikaza družbenih vprašanj naravnost navdihujoča.
»V njenih kolumnah pa je odlično vodenje skozi miselni tok. Tudi če se ne strinjamo z njenimi zaključki, je branje njenih besedil, predvsem kolumn, vedno bralski užitek,« zaključujejo svojo utemeljitev podeljene nagrade.
Govor novinarke Ranke Ivelja ob podelitvi nagrade za uveljavljanje sociologije v praksi.👇 pic.twitter.com/1weKV91FPu
— Dnevnik (@Dnevnik_si) October 20, 2023
Častna članica društva Marina Tavčar Krajnc, sicer doktorica socioloških znanosti, je priznanje prejela za izjemne dosežke na znanstvenem in pedagoškem področju, kjer se je ukvarjala predvsem s sociološkim raziskovanjem edukacije, mladih in vprašanja spolov.
Lucija Dežan, ki je postala sociološki up, pa je prejela priznanje za dosedanje odlično strokovno in raziskovalno delo. Področja njenega raziskovalnega zanimanja so migracije, položaj mladih na trgu dela, etnične študije in sociologija vsakdanjega življenja.
Nagrado za najboljše znanstveno delo sta prejela Aleksandra Kanjuo Mrčela za znanstveni članek Within-job gender pay inequality in 15 countries, ki je bil v soavtorstvu objavljen v prestižni reviji Nature Human Behaviour, in Marko Orel za monografijo Collaboration Potential in Virtual Reality (VR) Office Space: Transforming the Workplace of Tomorrow, ki je leta 2022 izšla pri založbi Springer.
Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk je prejelo priznanje za strokovno delo na področju sociologije. Društvo v svojem delovanju odpira številne tabu teme. Perečih družbenih vprašanj pa se loteva na inovativen, včasih tudi provokativen način, hkrati pa se zavzema za izboljšanje delovnih pogojev ter za enake možnosti vseh, ki delujejo v kulturi in umetnosti.
Nagrado za nesociologe, ki uveljavljajo sociološko misel v javnem prostoru, sta prejeli novinarki Ranka Ivelja (Dnevnik) in Tita Mayer (Radio Slovenija).
Letos so podelili tudi dijaške nagrade za najboljše sociološke eseje. Prvo mesto je pripadlo Alenu Balažicu z Gimnazije Franceta Miklošiča v Ljutomeru, drugo mesto pa Lanu Kočanu z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku in Brini Galuf z II. gimnazije Maribor.
V okviru že 43. sociološkega srečanja, ki se je začelo v četrtek in poteka pod geslom Dolgoživa družba: posledice in izzivi, se strokovnjaki na dogodkih posvečajo vprašanju, kaj nova starajoča oz. dolgoživa družba pomeni za prihodnost.
