»Takoj ko so se podatki pojavili na zaslonu, me je pritegnila velika količina zaznanega ogljikovega dioksida,« je povedal Zafar Rustamkulov, podiplomski študent na Univerzi Johnsa Hopkinsa in član znanstvene ekipe JWST Transiting Exoplanet Community Early Release, ki je planet preučevala. »To je bil poseben trenutek, saj smo prestopili pomemben prag v znanosti o eksoplanetih.«

Vodja ekipe Natalie Batalha s Kalifornijske univerze v Santa Cruzu, pa je poudarila, da odkritje tako jasnega signala na WASP-39 b, ki je po velikosti podoben Jupitru, predstavlja dober obet tudi za preučevanje atmosfer na eksoplanetih velikosti Zemlje.

WASP-39 b je bil zaradi svoje orbite in goste atmosfere idealen kandidat za zgodnji preizkus Webbovega najsodobnejšega infrardečega senzorja, znanega kot NIRSpec.

Vsakič, ko eksoplanet zakroži pred svojo zvezdo, blokira skoraj neopazno količino svetlobe, ob robovih planeta pa skozi atmosfero prehaja svetloba.

Webbov zelo občutljiv senzor NIRSpec lahko zazna majhne spremembe v svetlobi, ki jih povzroči atmosfera planeta, skozi katero prehaja, kar znanstvenikom omogoča, da določijo sestavo plina.

Že pred tem so v atmosferi planeta WASP-39 b z vesoljskima teleskopoma Hubble in Spitzer odkrili prisotnost vodne pare, natrija in kalija, so še zapisali v Nasi.