»Sprva skoraj nismo verjeli, saj je bila tako daleč od prejšnje najbolj oddaljene odkrite zvezde,« je novo odkritje komentiral astronom Brian Welch z ameriške univerze Johnsa Hopkinsa, glavni avtor članka na to temo v znanstveni reviji Nature.

Prejšnjo rekorderko so namreč odkrili leta 2018 in je nastala "šele", ko je bilo vesolje staro štiri milijarde let.

Nova rekorderka ima približno 50-krat večjo maso od našega Sonca in je ugasnila že po nekaj sto tisoč letih. A njena svetloba je do Zemlje potovala 12,9 milijarde let, so odkritelji zapisali v Nature.

Astronomi so na teh in tudi večjih razdaljah že odkrivali galaksije, tokrat pa so prvič potrdili tudi obstoj zvezde. Njen »rdeči pomik« je 6,2. Gre za pojav, ko se svetloba oddaljenih zvezd, ko prispe do nas, raztegne na daljše in rdeče valovne dolžine. Na teh razdaljah so sicer tudi galaksije videti le kot majhni madeži, saj se svetloba milijonov zvezd zlije skupaj,« je pojasnil Welch.

Galaksija, v kateri je zvezda Earendel, je bila zaradi t.i. gravitacijske leče povečana in popačena, zaradi tega učinka pa je bila močno povečana tudi zvezda. Welch jo je poimenoval po staroangleškem imenu za jutranjo zvezdo - Earendel.

Astronomi nameravajo zvezdo dodatno opazovati z vesoljskim teleskopom Jamesa Webba, Hubblovim naslednikom, ki je zelo občutljiv na infrardečo svetlobo najstarejših nebesnih teles, da bi potrdili starost, maso in velikost Earendla. Astronomi domnevajo, da so bile prvotne zvezde narejene izključno iz elementov, ki so nastali po velikem poku - iz vodika, helija in sledov litija, zato bi morale biti masivnejše od zvezd, ki obstajajo danes.

Pričakuje se, da bo Webb, ki naj bi začel delovati letos poleti, podrl Hubblove rekorde in pogledal še dlje v preteklost.