Pico de gallo v španskem jeziku pomeni petelinji kljun, čeprav jed s temi pernatimi človekovimi prijatelji nima povsem nobene neposredne povezave. Teorij, zakaj naj bi Mehičani svojo svetovno znano salso oziroma pomako ali celo solato, saj po videzu spominja na grško ali balkansko šopsko solato, poimenovali po najlepšem ptiču na svetu, je več. Eni trdijo, da zato, ker so jo jedli s prsti oziroma s palcem in kazalcem, kar je spominjalo na petelinji profil, ki ga s taistima prstoma lahko poustvarimo s pomočjo igre svetlobe in sence, drugi, da zato, ker spominja na teksturo piščančje oziroma petelinje krme, tretji pa verjamejo, da ime izvira iz podolgovate oblike čilija sorte serrano, ki izvira iz goratih regij zveznih držav Puebla in Hidalga ter se uporablja v tej jedi.
Se pa zato kulinarični raziskovalci v en glas strinjajo v tem, da ta po celotni Mehiki pa tudi onkraj nje prisotna jed izvira iz časov Aztekov, še posebej se omenjata polotok Jukatan in zvezna država Sonora. Azteki so namreč dokazano pripravljali podobno jed – krstili so jo za »xilli salsa« –, tako da so sesekljali čilije in paradižnik, v današnji različici pa so prisotni še čebula, limeta in koriander. Zaradi zelene, rdeče in bele barve se je pica de galla oprijelo tudi ime »salsa bandera« oziroma salsa zastave, saj ponazarja zeleno, belo in rdečo barvo mehiške zastave.
V mnogih regijah Mehike izraz pico de gallo sicer uporabljajo tudi za salse, v katere poleg paradižnika skočijo še avokado, pomaranče, kumare in papaja, vendar naj bi bil originalni pico de gallo narejen le iz paradižnika, katerega sočnost in sladkoba ter kislost naj bi bile ključnega pomena za uravnoteženi okus pica de galla. Paprika sorte serrano naj bi salsi dodala pikantnost, čebula ostrino in globino, limeta naj bi povezala vse sestavine s kislo noto, koriander pa naj bi dodal zeliščni okus. Pico de gallo, ki ga sicer v različnih oblikah poznajo po vsej Latinski Ameriki ter seveda tudi po ZDA, pa naj ne bi bil samo okusna spremljava jedi – največkrat se znajde na obloženih mizah skupaj s tortiljami in takosi, pečenim mesom ali ribami in tortilja čipsom –, ampak tudi zdrava izbira, saj so vse sestavine te jedi bogate z vitamini, minerali in antioksidanti.
Sestavine
4 večji paradižniki
1 velika čebula
1 do 2 čilija serrano, jalapena ali feferona
1 manjši šop svežega koriandra
1 velika limeta
sol in poper po okusu
Priprava
1. Paradižnike, čebulo in čilije oziroma feferone operemo in narežemo na majhne kocke. Semena paradižnikov lahko po želji odstranimo, da dobimo manj vodeno salso. Prav tako odstranimo semena čilijev, da salsa ne bo preveč pekoča. Na drobno sesekljamo še koriander.
2. V servirni skledi zmešamo narezane paradižnike, čebulo, čilije in koriander, dodamo sok limete ter vse skupaj dobro premešamo in začinimo s soljo in poprom po okusu.
3. Pred serviranjem pustimo pico de gallo počivati vsaj 15 minut, da se okusi prepojijo, za predjed h kosilu pa ga postrežemo skupaj s koruznim tortilja čipsom.
Sestavine
4 ramsteki (goveji hrbet)
100 g gorgonzole
150 ml goveje jušne osnove
30 g masla
sol in poper
Priprava
V vsak zrezek po sredini zarežemo žep in ga napolnimo z gorgonzolo ter zašilimo z zobotrebcem. Pred peko zrezke še solimo in popramo. V ponvi segrejemo olje in na njem z obeh strani hitro opečemo pripravljeno meso, nato ga zalijemo z jušno osnovo in dušimo pet minut, s tem da zrezke medtem vsaj enkrat obrnemo. Na koncu maslo zrežemo na majhne kockice in primešamo k omaki, ki je stekla iz mesa. Ponev odstavimo z ognja in počakamo, da se maslo stopi. Za prilogo ponudimo pečeni krompir.
Sestavine
5 jajc
100 g sladkorja
100 g moke
300 g malin
1 limona
600 ml sladke smetane
10 g želatine
1 vaniljev sladkor
100 g zmletih lešnikov
Priprava
Penasto umešamo jajca s sladkorjem in narahlo primešamo še moko. To maso predenemo v namaščen pekač in pečemo v pečici, ogreti na 170 stopinj Celzija, približno 20 minut, nato pa ga ohladimo. Želatini primešamo 4 žlice vode in jo raztopimo v topli vodni kopeli. 400 mililitrov smetane trdo stepemo in ji narahlo primešamo naribano lupino ene limone, maline, ki smo jih pretlačili z vilicami, in želatino. S to kremo prelijemo testo in ga postavimo v hladilnik, da se krema strdi. Pripravljeno sladico premažemo še s preostankom smetane, ki jo stepemo in ji dodamo vaniljev sladkor ter posujemo z zmletimi lešniki. Rezine na krožnikih okrasimo še z vršički mete.
