Z genetskimi analizami so raziskovalci dobili vpogled v populacijsko strukturo in genetsko povezanost teh delfinov. V raziskavi je bilo največji genetskih vzorcev prav iz Tržaškega zaliva, zagotovilo pa jih je društvo Morigenos, kar je prineslo ključne podatke za razumevanje dinamike populacij teh morskih sesalcev. »Študija je razkrila veliko zvestobo oziroma pripadnost delfinov določenim območjem, kot so Ambracijski zaliv v Grčiji, hrvaški otoški arhipelagi ter Tržaški zaliv, kamor spada tudi slovensko morje. Toda raziskava je pokazala tudi, da te populacije niso popolnoma izolirane druga od druge,« je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos in izpostavil, da med med njimi prihaja do premikov in genskega pretoka, kar kaže na stabilno metapopulacijo. »Populacija iz Ambracijskega zaliva je izstopala zaradi svoje posebnosti, majhnosti, izoliranosti in občutljivosti na pritiske, ki jih povzroča človek. Zanimivo pa je, da je študija pokazala genetsko povezanost med delfini iz Ambracijskega in Tržaškega zaliva, kar je bilo nepričakovano.«

Ta skupni napor poudarja pomen mednarodnega sodelovanja pri raziskovanju in varstvu morja. Raziskovalci so v tej raziskavi uspeli tudi uspešno povezati genetske podatke z informacijami iz različnih dolgoročnih študij, kot je na primer tista, ki jo izvaja društvo Morigenos v Tržaškem zalivu. »Razumevanje genetske povezanosti in populacijske dinamike je ključno za oblikovanje učinkovitih čezmejnih strategij varstva. Kljub izzivom pri natančnem določanju meja posameznih populacij zaradi omejitev pri vzorčenju in ločljivosti metod študija poudarja pomen prepoznavanja in ohranjanja edinstvenih značilnosti posameznih lokalnih populacij delfinov,« so še sporočili člani društva Morigenos.

.