»Če se ne strinjate z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, kar bi lahko pomenilo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, se lahko najpozneje v 45 dneh po dogodku pritožite,« med drugim piše v gradivu ministrstva za notranje zadeve, ki je tudi pravi naslov za pritožbe. Tamkaj imajo namreč poseben sektor za take zadeve, sedež ima v Štefanovi ulici v Ljubljani. Pritožbo je mogoče vložiti v pisni obliki, ustno na zapisnik ali elektronsko na uradni naslov ministrstva, lahko pa tudi po običajni elektronski pošti.

Statistični podatki, ki so nam jih posredovali s policije, kažejo, da je bilo v letu 2022 rešenih 510 pritožb, v letu 2021 pa 457. »Petletno povprečje rešenih pritožb je 414. Med rešenimi pritožbami jih je bilo v letu 2022 največ s področij javnega reda in miru ter zagotavljanja varnosti cestnega prometa; struktura je primerljiva s prejšnjimi leti,« ugotavljajo. »Največ pritožbenih razlogov se je nanašalo na neustrezno komuniciranje in domnevno prekoračitev oziroma neupravičeno ali nesorazmerno uporabo različnih policijskih pooblastil. Medtem ko se je število pritožb zaradi neustrezne komunikacije zmanjšalo, se je najbolj povečalo število pritožb zaradi neukrepanja.« V prvem polletju letošnjega leta je bilo oddanih 254 pritožb, 240 je bilo razrešenih.

Poglejmo nedavna primera, ki ju je obravnaval pristojni senat.

V prvem primeru je državljan oddal prijavo, ker naj bi policisti opustili dejanje. »Policija nasilneža ni ustavila pri razbijanju in ni odredila ne alkotesta, niti ga ni privedla do streznitve oziroma vsaj umiritve in ga niso obravnavali za motenje reda in miru (22. člen Ustave RS – enako varstvo pravic).« Takole piše v gradivu senata: pritožnik je 20. februarja ob 23.50 na policijsko postajo Ilirska Bistrica po telefonu prijavil, da mu sosed za stanovanjskim blokom meče drva na prikolico in uničuje druge stvari. Dežurni policist je na kraj takoj napotil tri policiste. Policijska patrulja je s kraja poročala, da ni bilo kršitve javnega reda in miru ali kaznivega dejanja. »Sosed je za stanovanjskim blokom na lahki priklopnik nakladal drva, ki so bila na zelenici. V razgovoru je povedal, da so priklopnik in drva last pritožnika, s katerim sta že dlje časa v sporu zaradi zemljišča. V izogib sporu s pritožnikom in njegovo mamo je po prihodu iz službe ta pritožnikova drva želel zložiti na njegov lahki priklopnik. Policisti na kraju niso ugotovili vidnih poškodb priklopnika, ki bi lahko bile posledica dejanja soseda. Ker pritožnika v času prihoda policistov na kraju dogodka ni bilo, so policisti razgovor z njim opravili v stanovanju, kamor jih je pritožnik povabil. Od policistov je zahteval, naj sosedu odredijo preizkus alkoholiziranosti in ga odpeljejo v pridržanje na policijsko postajo, nakar so mu policisti odgovorili, da ni bilo izpolnjenih zakonskih pogojev za odrejanje preizkusa alkoholiziranosti ali pridržanja. Prav tako mu je bilo pojasnjeno, kot predhodno tudi sosedu, da če meni, da je prišlo do poškodovanja njegovih stvari, lahko poda ovadbo za poškodovanje tuje stvari, česar pa ni želel podati. Pritožnik ob prijavi na PP niti kasneje v postopku s policisti ni naznanil, da mu je bil z dejanjem soseda moten mir ali nočni počitek, zato zakonski znaki prekrška niso bili izpolnjeni. Takoj po odhodu patrulje s kraja ob 0.19 je na PP poklical sosed in povedal, da je po odhodu patrulje s kraja do njega stopil pritožnik in ga poškropil s solzivcem. Patrulja se je vrnila na kraj ter poškodovanega odpeljala v zdravstveni dom, kjer mu je bila nudena prva pomoč in je bil s strani dežurne zdravnice napoten na zdravljenje v bolnišnico.«

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika

Kraj, kjer si rečejo: »Oh, kako lepe smeti so danes!«

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo obiskali Regijski center za ravnanje z odpadki, Rcero Ljubljana, v Novi Gorici smo si ogledali svetovno prvenstvo šolanih psov, kaj je v rubriki Povabljeni ste na kavo povedal svetovno znani oblikovalec Oskar Kogoj, kako bodo banke pomagale pri poplavah, zakaj se slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu niso mogli boriti za medalje, kakšni so miti in legende o zdravi prehrani, ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.