»Saj je škoda, a življenja so ostala,« sta bila ob našem lanskem obisku v poplavljeni Škofji Loki kljub vsemu optimistična Tone Podlogar in Petra Plestenjak Podlogar. Voda jim je zalila klet, vrt in hčerkino pritlično stanovanje, uničila les, ki ga Podlogarjeva uporablja za kiparjenje, odnesla dragocene spomine. »Naši sosedje v ulici so že veliko obnovili, mi napredujemo bolj počasi. V stanovanju je bilo treba potolči omet, zamenjali smo tlake, naredili nov estrih. Ni še vse dokončano, marsikaj manjka, a je za silo urejeno, tako da se je hči pred 14 dnevi lahko vselila nazaj,« leto po ujmi pripoveduje Petra Plestenjak Podlogar. Cenitev škode so dobili, Podlogarjeva se s številkami ne obremenjujeta. Zavarovano niso imeli ničesar, najprej so jim na pomoč množično priskočili prostovoljci, nato jim je prva sredstva doniral Karitas, za njim center za socialno delo in naposled v več finančnih obrokih pomagala še država. »Po pravici povedano, ne vem, ali so nakazali vse ali kaj manjka. Nismo komplicirali, obnovili smo skromno, po tleh položili ploščice in vinil, da bo lažje spet odstraniti, če bo treba, kuhinjske elemente smo za nekaj dodatnih centimetrov dvignili od tal,« predstavi praktične rešitve in se zahvali vsem za pomoč. Pristavi, da zavarovanja tudi za naprej niso sklenili, posebej ne, ko so v medijih zasledili, kako malo so številni dobili povrnjenega kljub zavarovanju. Ob obletnici ji ni prijetno, prav tako ne ob vsakem dežju. »Pravijo, da kogar kača piči, se boji zvite vrvi. Kogar poplavi, pa se boji vsake kaplje dežja,« sklene.

Pred letom dni je Slovenija zrla v apokalipso v naselju Raduha ob Savinji, znanem kot Struge. Zaradi velikanskega plazu, ki se je odtrgal nad naseljem in grozil, da zalije hiše, so državni odločevalci sprejeli sklep, da nadaljnje bivanje na tem območju ni varno. Vse do pozne lanske jeseni, ko je zjutraj že zmrzovalo, je trajalo, da so prebivalce seznanili z odločitvijo, da se bodo morali izseliti iz svojih domov, do cenitve njihovega premoženja pa so morali počakati vse do letošnjega poletja. Božo Robnik, ki ima tu mizarsko delavnico in smo ga obiskali lansko jesen, je nad ponujeno odškodnino za hišo in mizarsko delavnico razočaran, saj ta nikakor ne zadostuje, da bi lahko na neki drugi lokaciji na novo postavil delavnico. Zato bo dobil nove cenilce.

»Rešitev potrebujemo glede lokacije selitve, a teh lokacij ni, šele potem se lahko pogovarjamo o odškodnini. Najprej so rekli, da bo lokacije zagotovila občina, hiše pa država, zdaj je vse na nas. Naša parcela je velika 3000 kvadratnih metrov, pokritih površin za delavnico imamo 500 kvadratov. V Mozirju imamo ogledano parcelo, ki je komunalno urejena in podobno velika, tam bi lahko postavil delavnico. Toda veste, koliko stane kvadratni meter? 100 evrov. Samo parcela. Da bi postavil še delavnico, to pomeni dodatni milijon evrov. Potem je tu še hiša. Oba z gospodom Šeficem sva se strinjala, da ne napihujem cen, taka je danes realnost. Toda veste, kaj je rekel: 'Mi vam damo odškodnino, stisnemo si roke in rečemo srečno.' Jaz pa se ne morem strinjati, da bi vse, kar imamo tu, pustili in s ponujeno odškodnino zgradili samo hišo. Za hišo ponujena odškodnina zadostuje, a potem moram zapreti mizarsko obrt. To je tako, kot če bi prodali avto in si kupili kolo. Nočem nič več, kot imamo zdaj, to, kar imamo, pa hočem nazaj, ker to potrebujemo. Naša družina je odvisna od delavnice, tu je delal že oče in zdaj delava s sinom,« je opisal Božo.

Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika

Tanji Žagar je zelo hvaležna

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako je zdravnica Maja Milohnoja Berčič, ki dela v Centru za bolezni dojk v ZD Ljubljana, pozdravila javno potezo znane slovenske pevke Tanje Žagar, kako smo obiskali Muzej elektroprenosa Fala-Laško, kjer je na ogled 5500 manjših in večjih zanimivih eksponatov, zakaj plačilne kartice nikoli ne smemo izročati prodajalcu ali natakarju in zakaj moramo vedno nadzirati celoten postopek plačevanja, kako je znova zaživel samostan v Mekinjah, zakaj mehkoerotični film Emmanuelle iz leta 1974 še vedno buri duhove ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.