Raziskovalci menijo, da bi lahko na našem satelitu obstajalo še veliko več podobnih votlin, kjer bi bilo mogoče ustvariti astronavtske postojanke.

Vhod v obsežno jamo je mogoč iz najglobljega znanega brezna na Luni, ki se nahaja v Morju tišine, le 400 kilometrov stran od mesta pristanka Apolla 11, poroča AP. Brezno je sicer nastalo ob zrušitvi lavine cevi. Slednje nastanejo, ko se lava, ki prodre na površje, strdi, tok lave pa še naprej pod strjeno skorjo teče dalje. Če lava pod strjeno skorjo odteče, za seboj pusti cevasto votlino.

S pomočjo radarskih meritev Nasinega satelita LRO v Lunini orbiti so raziskovalci ugotovili, da je relativno položna jama široka vsaj 45 metrov in dolga okoli 80 metrov. Znanstveniki domnevajo, da je tudi jama izpraznjena lavina cev. Ocenjujejo, da bi lahko služila kot naravno zatočišče pred neprijaznimi okoljskimi razmerami na Luni. Temperature v takšnih jamah so domnevno stabilne, astronavti pa bi bili v njih zaščiteni pred kozmičnimi žarki, sončnim sevanjem in mikrometeoriti.

Raziskovalci menijo, da bi kamni v takšnih jamah lahko razkrivali nove podrobnosti o oblikovanju Lune in njeni vulkanski zgodovini. V njih bi se prav tako lahko nahajala zmrznjena voda. Ta bi bila koristna surovina za daljše misije na satelitu. Čeprav bi bilo stene jame verjetno treba utrditi, da ne bi prišlo do podorov, pa bi tudi tako precej olajšale izgradnjo habitatov oziroma postojank za astronavte.