Ponedeljkovo dopoldne na največjem olimpijskem stadionu v Parizu je bilo bolj stresno, kot so se nadejali v slovenski olimpijski reprezentanci. Eden glavnih adutov za kolajno Kristjan Čeh je v kvalifikacijah meta diska po slabem metu prestopil ter se postavil pod večji stres, ki si ga ni želel. Njegov cilj je bil, da bi v prvem metu dosegel kvalifikacijsko normo 66 m. V drugem metu je bil Ptujčan uspešnejši ter se z daljavo 64,80 m uvrstil na deveto mesto. Glede na to, da je bil v drugi kvalifikacijski skupini, je rezultat dal slutiti, da bo dovolj za uvrstitev v finale. To se je tudi potrdilo, potem ko v tretjem metu ni izboljšal svojega rezultata (64,56 m).
Odkar se je najboljši slovenski atlet prebil v svetovni vrh, še nikoli ni vrgel diska v kvalifikacijah pod 65 m. »Nisem najbolj zadovoljen, a glavni cilj je bil, da pridem v finale, in to sem dosegel. Ogrevanje je bilo sicer kar dobro, disk se je dotaknil črte, ki je označevala olimpijsko normo. S tem sem lahko zadovoljen. Pri prvem metu sem bil zelo nervozen, disk je letel prehitro v zrak in potem tudi hitro padel. Pri drugem metu sem bil preveč zakrčen, tudi tretji poskus ni bil dober,« ni skrival nezadovoljstva evropski in svetovni prvak v metu diska Kristjan Čeh.
Najdaljši Alekna
»Po drugi seriji sem vedel, da bo dosežena daljava dovolj za finale. Bil sem dva metra pred tistimi, ki so bili na meji uvrstitve v zadnji del olimpijskih iger. Nihče me ni presenetil, vsi favoriti so naredili, kar je bilo treba. Kvalifikacije niso nikoli najboljša tekma, vsi se pripravljamo za finale. Jutri me čaka fitnes in 'tonizacija', potem bodo sledile imitacije metov. V sredo pa bo že finale. Vedno nerad napovedujem kolajne. Zadovoljen bom, če mi bo uspel tehnično dober met, potem bodo tudi daljave dobre,« je sklenil Kristjan Čeh.
Slovenec je bil v svoji kvalifikacijski skupini tretji, potem ko sta ga presenetljivo prehitela Clemens Prüfer (66,36 m) in Roje Stona (65,32 m). Nemec je celo izpolnil kvalifikacijsko normo, Jamajčan pa je presenetil samega sebe. V prvi kvalifikacijski skupini je bilo kar šest metalcev boljših od Štajerca. Najdaljši med njimi je bil svetovni rekorder, Litovec Mikolaš Alekna (67,47 m), kvalifikacijsko normo pa sta izpolnila tudi Avstralec Matthew Denny (66,83 m), ki je lani Čeha ugnal v finalu diamantne lige, in Avstrijec Lucas Weisshaidinger (66,72 m), nosilec bronaste kolajne z zadnjih iger v Tokiu. Le mesto pred Čehom je bil v kvalifikacijah branilec olimpijskega naslova, Šved Daniel Stahl (65,16 m).
Tina Šutej v svojem tretjem olimpijskem finalu
Poleg Kristjana Čeha se je v sredin večerni finale uvrstila tudi skakalka ob palici Tina Šutej. Ljubljančanka, ki živi in trenira v Celju, je dosegla dvanajsti izid kvalifikacij. Preskočila je 440 cm, na višini 455 cm pa je trikrat podrla letvico, a se vseeno uvrstila med najboljših dvanajst skakalk ob palici. »Ne morem reči, da je bila sreča tista, ki me je pripeljala v finale. Vse smo malo slabše skakale in se je tako zasukalo. Obenem sem bila blizu uspeha v drugem poskusu na 455 cm. Veseli me, da sem sploh v Parizu. Še pred tremi tedni nisem vedela, ali bom sploh tekmovala na olimpijskih igrah. Poškodovana mišica roke, ki sem si jo natrgala pred dvema mesecema, se je zacelila v zadnjem trenutku. Pred dvema tednoma smo se odločili, da grem na olimpijske igre. Vesela sem, da sem skakala brez bolečin,« je uvrstitev v svoji tretji olimpijski finale komentirala Tina Šutej.
Prvič je na velikem članskem tekmovanju v kvalifikacijah razočaral debitant na največjem športnem tekmovanju Matic Ian Guček. Slovenski rekorder v teku na 400 m z ovirami (48,34) je za svojim letošnjim najboljšim dosežkom iz Rima zaostal za skoraj dve sekundi (50,30) ter v svoji kvalifikacijski skupini zasedel zadnje mesto. »Doseženi čas je bil zelo slab. Ampak glede na to, kar se je dogajalo v zadnjem mesecu zaradi poškodbe z ahilovo tetivo, sem vesel, da sem sploh lahko nastopil. A je bilo to daleč od mojih sposobnosti. Poseben občutek je bil nastopiti pred tako veliko publiko na olimpijskih igrah, vse to je tudi motivacija za naprej. Začel sem hitro, ker drugače ne moreš pridobivati časa v tej disciplini. Šel sem na vse ali nič, a mi na koncu ni ostalo dovolj moči. V svojem drugem teku na olimpijskih igrah pričakujem boljši izid,« pred jutrišnjim repešažem ob 12. uri napoveduje Matic Ian Guček.
