»Zelo sem vesela, da sem dobila področje širitve EU, ki je pomembno za Slovenijo, ki je prioriteta evropske komisije in kjer bodo najbolj lahko prišle do izraza moje kompetence,« je danes v predstavitvi članom odbora DZ za zadeve EU dejala kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos. Prepričana je, da izpolnjuje vse tri lastnosti, ki jih mora po Lizbonski pogodbi imeti kandidat za evrokomisarja. Bila je vodja vladnega urada za komuniciranje, sedem let je bila veleposlanica, v Nemčiji je za to dobila eno najvišjih nemških odlikovanj, osem let je bila direktorica podjetja iz Švice, dve leti je delala na Gospodarski zbornici Slovenije, je naštela. Poudarila je, da je že vse življenje predana Evropejka in zavezana skupnemu evropskemu projektu.
Širitev EU vidi kot varnostno, gospodarsko in strateško prioriteto, pri čemer je izpostavila, da imajo od vstopa v Unijo korist tako nove članice kot celotna Unija. »Širitev enotnega trga prinaša ekonomijo obsega za naša podjetja, povečuje konkurenčnost in moč enotnega trga,« je naštela. Ob tem je izpostavila, da si je vstop v EU treba zaslužiti. »Med državami Zahodnega Balkana si želimo napredka in odpiranja novih poglavij v Črni gori, novega zagona v Severni Makedoniji, Albaniji, Srbiji, na Kosovu in v Bosni in Hercegovini,« je v predstavitvi dejala Kos. Ob tem je izpostavila prednosti Slovenije in jo je navedla kot uspešen primer širitve Unije, ki se ga lahko prenese tudi na druge države Zahodnega Balkana.
Vroča debata o preteklosti Marte Kos
V skladu z dogajanjem pred sejo in kritikami kandidatke iz opozicije, predvsem iz SDS, je bilo tudi dogajanje na seji odbora na trenutke precej razgreto. Poslanci iz SDS so Kosovi na primer očitali nekatere izjave o odnosu Slovenije z Rusijo in Belorusijo, prav tako način, kako je postala kandidatka. Kos je odgovorila, da so njene izjave o Ukrajini odvisne od konteksta. Na očitke o tem, da je Marta Kos v evidencah domnevno zavedena kot vir nekdanje jugoslovanske Službe državne varnosti, in na vprašanje, ali je za to, da se odprejo arhivi jugoslovanskih tajnih služb in se ti dokumenti javno objavijo, je odgovorila, da o odpiranju arhivov ne odloča. »Če boste v državnem zboru dobili večino za to, mislim, da je vse možno.« Predsednik odbora Franc Breznik je moral prisotne ob razpravi o teh temah večkrat miriti.
Spomnimo: Marta Kos je postala kandidatka za slovensko evrokomisarko po velikem preobratu in po pritisku predsednice komisije Ursule von der Leyen, ki je v Ljubljano sporočila, da Tomaž Vesel kot kandidat ne uživa njenega zaupanja. Dolgoletna diplomatka v Nemčiji in Švici, nesojena predsedniška kandidatka levosredinske koalicije in ena od ustanoviteljic civilnodružbenega gibanja Ona ve, je od prve najave postala tudi trn v peti opozicije, ki je pogojevala sklic seje odbora s posredovanjem odstopne izjave Vesela in seznanitvijo s pismom Ursule von der Leyen, v katerem je slednja premierja Roberta Goloba pozvala k zamenjavi komisarskega kandidata. Preden bo lahko zasedla komisarski položaj, Marto Kos čaka še zaslišanje pred pristojnim odborom evropskega parlamenta, kjer bo potrebovala najmanj dvotretjinsko podporo. Po zaslišanju vseh komisarskih kandidatov bo moral evropski parlament celotno komisijo potrditi še na plenarnem zasedanju.
