Z izvolitvijo Roberta Goloba na tajnem glasovanju je v slovenskem političnem sistemu nastopilo zanimivo obdobje dvovladja predsednika vlade Janeza Janše, ki sestopa, in predsednika vlade Roberta Goloba, ki mu je državni zbor s 54 glasovi podpore podelil mandat, da izbere ministrske kandidate in jih predlaga v izvolitev državnemu zboru. Dolžina dvovladja je odvisna od hitrosti oblikovanja ministrskega zbora – in kot je mogoče razbrati, so v koaliciji Gibanja Svoboda, SD in Levice odločeni skrajšati tretjo in zadnjo fazo zamenjave vlade na minimum. Če so doslej zatrjevali, da bi lahko novo vlado dobili 3. junija, je glede na razpored predstavitev kandidatov za ministre mogoče predvideti, da bi lahko državni zbor o vladi odločal že v sredo, 1. junija.
Lista ministrov že v proceduri
Robert Golob je namreč takoj po razglasitvi rezultatov glasovanja o mandatarju v proceduro vložil seznam ministrskih kandidatov. Predvideno je, da bodo poslanci v soboto izpeljali prvih pet zaslišanj ministrskih kandidatov, in sicer Matjaža Hana (gospodarstvo), Tanje Fajon (zunanje ministrstvo), Mateja Arčona (Slovenci v zamejstvu in po svetu), Igorja Papiča (izobraževanje) in Klemna Boštjančiča (finance). V ponedeljek bo sledilo šest zaslišanj (Dominika Švarc Pipan, Emilija Stojmenova Duh, Aleksander Jevšek, Sanja Ajanović Hovnik, Tatjana Bobnar, Marjan Šarec), v torek pa še zadnjih šest.
Po glasovanju o novem mandatarju se je zastavilo vprašanje, kdo je oddal neveljavno glasovnico. Golobu je namreč napovedalo podporo 53 poslancev vladajoče koalicije Gibanja Svoboda, SD in Levice, dva glasova za mandatarja pa sta napovedala tudi poslanca italijanske in madžarske narodne manjšine. Proti Golobu je glasovalo 30 poslancev, pet poslancev pa sploh ni prevzelo glasovnice.
Janša molčal, je pa tvital
Podporo Robertu Golobu so odrekli v strankah SDS in NSi. Prva je skušala sicer čas glasovanja o mandatarju zamakniti pozno v večer, a predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič ni dovolila nepotrebnega sklicevanja na odmore, zaradi česar je poslušala očitke, da krši poslovnik državnega zbora. Tako je predsednik SDS Janez Janša, ki se ves čas peturne razprave o kandidatu za mandatarja ni oglasil, med samim potekom tajnega glasovanja na družabnih omrežjih zapisal, da »v svobodi poslovnik državnega zbora ne velja, samo v diktaturi«. Je pa Janša, ki ga ni bilo v dvorani DZ, čestital Golobu za izvolitev, kje drugje kot na socialnem omrežju twitter.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je očitke proti Golobu, ki so jih poslanci SDS nato razvlekli na nekaj ur, strnila v prepričanje, da vladajoča koalicija zaradi notranjih razlik, predvsem pa stranke Levica, ne bo delovala harmonično. To se bo, je dodala, odražalo v stagnaciji Slovenije, vračanju v preteklost in celo v tem, da bodo podjetja selila svoje sedeže v tujino. Načrt Gibanja Svoboda za obnovo javnega zdravstva je povzela kot eksperiment, v katerem naj bi umrla bolnik in zdravstvo. SDS je zelo zmotila hitrost oblikovanja nove vlade, ker da to ni nobena vrlina, ko bi morale prevladovati »modrost, tehtne odločitve, ki bodo pripomogle k varnosti in stabilnosti«, tega pa da v Golobu ne vidijo. Predsednik NSi Matej Tonin je napovedal, da bodo z vsemi demokratičnimi možnostmi preprečili »različne socialistične eksperimente, tihe nacionalizacije in dodatne obdavčitve tistih, ki danes delajo in ustvarjajo«. V NSi da so analizirali koalicijsko pogodbo in se v veliki meri z njo ne strinjajo, je dejal Tonin. »Delimo številne pomisleke gospodarstva, zdravnikov, sindikatov in navadnih ljudi. Koalicijska pogodba po naši oceni žal v preveliki meri sledi idejam ene stranke, to je Levice, katere program je za razvoj Slovenije škodljiv,« je prvak krščanskih demokratov navedel kot ključni razlog, zakaj niso podprli Goloba.
Golob ostaja v DZ
Robert Golob v predstavitvi mandata ni pretiraval z napovedmi. Osredotočil se je na tri ključne poudarke: socialno pravičnost, solidarnost in družbo, temelječo na znanju. Nova vlada bo najprej nagovorila težave v zdravstvu s stresnim testom, s katerim bodo skušali ugotoviti, kje so skrajne meje zdravstva. Golob je slednje primerjal z eksperimentom, ki naj bi obsegal ustrezno organizacijo, informatizacijo in digitalizacijo, izkoreninili naj bi korupcijo, dodatni denar za zdravstvo pa naj bi sledil pacientom. »Gre za zgodovinski eksperiment z jasnim namenom, kako zastaviti sistem, da bo do leta 2024 res reformiran in bo zdržal naslednjih 20 let,« je dejal Golob. Druga velika tema prihodnjih mesecev bo krotenje energetske in prehranske draginje, ki jo nameravajo omejiti do jeseni. Energetski ukrepi naj bi bili dolgoročni, intenzivni in odločni v smeri »elektrifikacije in solarizacije Slovenije«, ker da je to edini način, da se lahko istočasno izvijemo iz podnebne krize in draginje.
Robert Golob je po izvolitvi za mandatarja zapustil dvorano državnega zbora z besedami, da ponižno sprejema nalogo, ki jo želi deliti z vsemi, ki ga spremljajo na poti od samega začetka. Ob pogledu na opozicijsko stran pa je dodal, da pričakuje, da se jim bodo pridružili tudi nekateri, ki v tem trenutku še dvomijo. V Gibanju Svoboda so napovedali, da Golob ne bo uporabljal prostorov vlade, ampak bo oblikovanje nove vlade spremljal iz državnega zbora.
Nataša Sukič podpredsednica DZ
Državni zbor je včeraj dvakrat izvedel tajno glasovanje in na obeh se je potrdilo, da vladajoča levosredinska koalicija deluje. Medtem ko je za mandatarja Roberta Goloba glasovalo 54 poslancev, je kandidaturo Nataše Sukič (Levica) za podpredsednico državnega zbora podprlo 52 poslancev, proti pa jih je bilo 29. Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levice skupaj sicer obvladujejo 53 glasov, zakaj je eden od glasov zmanjkal, pa je vprašanje za predsednike strank in vodje poslanskih skupin levosredinske koalicije.
