Zanimivo je, da je Wilson na predsedniških volitvah leta 1913 zmagal tudi na račun svojega velikega nasprotovanja vojnam kot sredstvom za reševanje meddržavnih konfliktov. Eden od razlogov za to, da so ZDA vstopile v vojno, je bil nemški začetek totalne podmorniške vojne v začetku leta 1917, pri čemer so njihove podmornice potapljale vse ladje, tudi ameriške, ki bi oskrbovale britansko otočje. ZDA so svojo veliko zaveznico Veliko Britanijo, ki je do tedaj veljala za največjo svetovno velesilo, ves dotedanji čas vojne izdatno finančno in materialno podpirale, z vojaško silo pa se ji niso pridružile zaradi večinskega javnega mnenja med Američani, ki niso odobravali pošiljanja svojih ljudi na evropska bojišča. ZDA so aprila torej Nemčiji napovedale vojno, Avstro-Ogrski, ki je vojno začela, pa ne. Po silnem razbohotenju vojne v letih 1914 do 1916, med katerim je Nemčija odprla več front in med drugim okupirala Belgijo, so Američani na Avstro-Ogrsko gledali, kot so se izrazili, kot na nemškega vazala, ki se mora svojemu gospodarju pač v vsem podrejati. Nekaj omahovanja pred vojno napovedjo Avstriji je v ZDA povzročalo tudi dejstvo, da se je tja v zadnjih desetletjih priselilo veliko ljudi z avstro-ogrskim državljanstvom, med njimi tudi številni Slovenci, poleg tega pa med Avstrijci in Američani ni prihajalo do nobenih neposrednih spopadov. Wilson je tako vojno Avstro-Ogrski napovedal šele po tistem, ko so ga obveščevalne službe začele obveščati o nekaterih napadih Avstrijcev na Američane. Ameriški predsednik je ob tem dejal, da je pač treba odstraniti vse ovire za uspešen zaključek vojne.
Vojna napoved Avstriji.
Washington, D. C., 7. decembra. – Združene države so v vojni s cesarsko in kraljevo avstro-ogrsko vlado.
Pozno danes popoldne je zbornica sprejela s 265. proti enem glasu vojno resolucijo. Opozicjonelni glas je oddal socjalist Meyer London iz New Yorka.
Ko se je glasovalo, je bil senator La Folette odsoten od zbornice. Pozneje je zanikal, da bi se bil hotel ogniti ter je izjavil, da bi bil glasoval proti resoluciji, ako se ne bi bila izpremenila po njegovih nazorih. (…)
Združene države so v vojni z vlado, ki ima nad en miljon zakonitih, pa neprostovoljnih podanikov te vlade v tej deželi. Ti Avstrijci, Madžari in Slovani so bežali v Združene države, da najdejo svobodo.
Senator Knor in senator Reed sta razpravljala o tej fazi vojne napovedi. Navajala sta, da je s stališča zakona več tisoč sovražnih tujcev v uniformi Združenih držav, toda so v resnici sovražni avstro-ogrski vladi.
Senator Reed je zahteval, da se sprejme postava, da postanejo taki vojaki polni državljani Zdr. držav.
Predsednik Wilson se bo pečal v svoji proklamaciji s to fazo vojne napovedi. Pričakuje se, da bo zahteval najprijaznejše postopanje z zakonitimi podaniki dvojne monarhije, katerih simpatije so s to (ameriško) vlado.
Prejšnji državni tajnik senator Knox, govoreč o Avstrijcih, je rekel:
– Hotel sem predložiti stvar, na katero so me opozorili moji volilci. Vi vsi veste, da je v državi Pennsylvania na tisoče in na desettisoče naroda, katerega veže državljanstvo do avstro-ogrske vlade.
Mislim, da ima predsednik moč, da določi ne samo pogoje stanovanja, temveč tudi pogoje posla. Zadevo smatram za končano vsled odredbe, katero je predsednik sam vpeljal. V soglasju s odobritvijo vojne napovedi proti Nemčiji je predsednik izdal proklamacijo, v kateri je natanko razložil svoje nazore glede nemških sovražnih tujcev nad 14 let svoje starosti.
Zato rečem, da je v državi Pennsylvania in drugod več tisoč nenaturaliziranih Avstrijcev in Ogrov, ki so stopili v ameriško armado. Več sto teh se ni poslužilo svojega tujstva z namenom, da bi se ognili vojaščine. (…)
Glas naroda, 8. decembra 1917
Vojna napoved Amerike Avstro-ogrski
WASHINGTON. 6. (Kor.) V svoji včerajšnji poslanici je Wilson priporočal kongresu, naj se v svrho zvišanja akcijske svobode nujno izjavi za vojno stanje med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko. Avstro-Ogrska da v trenotku ni več sam svoj gospodar, ampak navaden vazal nemške vlade, s čemer je treba računati in temu primerno tudi postopati. Avstro-Ogrska ne postopa po svoji volji ali v smislu želj in čustev svojih lastnih narodov, ampak kot orodje nekega drugega naroda. Nastopati moramo proti Avstro-Ogrski z oboroženo silo in smatrati osrednje vlasti kot enoto, sicer se ni mogoče vojevati uspešno. Iz istih vzrokov bi se morala napovedati vojna tudi Turčiji in Bolgarski. Tudi te dve državi ste orodje Nemčije, toda le orodje in zaenkrat še niste neposredno na poti naši akciji. (…)
Edinost, 8. decembra 1917
Amerika nam napovedala vojsko.
Washington, 6. decembra. (Kor. ur.) Obema zbornicama kongresa dne 5. t. m. predložena resolucija se glasi: Državni departement izjavlja, da obstoja od danes opoldne med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko vojno stanje in da se odreja uporabljanje vseh sil armade in mornarice v vojni proti tej državi.
London, 6. decembra. (Kor. ur.) »Central News« poročajo iz Washingtona: Resolucija komisije reprezentantske zbornice za vnanje stvari se glasi: Ker je avstroogrska vlada napram vladi in narodu Združenih držav s prekinjenem dipl. odnošajev in podpiranjem podmorske politike Nemčije, s katero je Amerika v vojni, nastopala sovražno, in ker je Avstro-Ogrska svojim zaveznikom dovoljevala vsako podporo za nadaljevanje vojne na suhem in na morju proti vladi in narodu Združenih držav, sprejmeta v kongresu združeni senat in reprezentantska zbornica, da obstoja od 5. decembra opoldne med Avstro-Ogrsko in Združenimi državami vojno stanje. (…)
Washington, 8. decembra. (K. a.) Reuter: Ker se je napovedala vojska Avstriji, so nad milijon oseb vpisali v seznam sovražnih podanikov. Veliko ljudi, o katerih sumijo, da škodujejo vladnim vojnim načrtom, so zaprli in jih bodo internirali, če ne dokažejo oblastim svoje miroljubnosti. Avstrijci se podvržejo tistim omejitvam, katerim so podvrgli Nemce.
Slovenec, 10. decembra 1917
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
