Ko sta se pred sedmimi leti spoznala na taboru namiznega tenisa, se je Kayode ​ takoj zaljubil v Christiano, pri kateri pa se metuljčki v trebuhu niso pojavili takoj. Ohranila sta stike, Kayode je bil vztrajen. Potem ko sta se oba preselila v Lagos, je njuna ljubezen vzcvetela.

Oba sta v otroštvu zbolela za otroško paralizo, zaradi česar je Christiana prikovana na voziček, Kayode pa zmore hoditi zgolj z berglo, in oba sta imela v otroštvu podobno izkušnjo: da so se njuni vrstniki zaradi njune bolezni od njiju odvrnili in sta ostala precej sama. Delno sta uteho našla v igranju namiznega tenisa, ki ga sedaj kot zakonca vsak dan trenirata tudi skupaj.

Po otroštvu sta tudi pozneje občutila zavračanje družbe. Ko sta se poročila, so mnogi ljudje v njuni okolici to zvezo zavračali, ker sta prihajala iz različnih delov države, povrh tega pa sta oba bila invalida. A zakoncema je to bilo malo mar. Imela sta se rada, zvezo nigerijskih in afriških prvakov v svojih kategorijah namiznega tenisa pa sta, kar je bilo najpomembnejše, odobravali tudi v njuni družini. Christiana v šali rada pove, da lahko svojega moža v namiznem tenisu premaga kadar koli. Oba imata visoke športne ambicije: želita zmagati na njunih prvih olimpijskih igrah in svoji državi prinesti medaljo. In za ta cilj sta v zadnjih mesecih tudi trdo garala. Vsako jutro se je začelo z dvournim treningom, ki mu je po opoldanskem premoru sledilo še večerno vihtenje loparčka.