Ker je šlo za prvi poskus, je bil njun balon seveda varno privezan. Brata sta že oktobra istega leta priredila prvi polet z neprivezanim balonom, že naslednje leto pa sta si upala nad Lyonom spustiti do višine dobrih 900 metrov kar sedem potnikov. Njuni pionirski uspehi so spodbudili pravo tekmo med različnimi balonarji. Že leta 1785 je prišlo do prvega preleta Rokavskega preliva, žal pa se je istega leta zgodila tudi prva balonarska nesreča s smrtnim izidom. Največja pomanjkljivost balonov je bila njihova slaba vodljivost. Težko je bilo namreč prileteti od točke A do ciljne točke B, če veter ni pihal v želeno smer. Toda razvoj je šel naprej in pojavili so se prvi podolgovati baloni v obliki cigare oziroma ribe, ki so jim dodali motorni pogonski sistem, ta pa je omogočal tudi uvedbo krmilnega sistema. Takšnim balonom, ki so imeli na spodnjem delu trupa pripeto tudi zaprto kabino za potnike in posadko, so zaradi njihove velikosti rekli tudi zračne ladje. Prvi je takšno zračno ladjo z motorjem leta 1852 preizkusil francoski inženir Henri Giffard, njihov daleč najbolj znani proizvajalec pa je postal nemški grof Ferdinand Zeppelin iz Friedrichshafna ob Bodenskem jezeru, ki je leta 1900 zračno ladjo opremil s togo aluminijsko konstrukcijo in brž prevzel primat v svetu graditeljev teh zračnih plovil. Ta je trajal vse do tragedije 6. maja 1937, ko je cepelin Hindenburg ob svojem 37. preletu Atlantika zgorel med manevrom pristajanja blizu New Yorka in je umrlo 36 ljudi. Tragedija je privedla do opustitve uporabe zračnih ladij, ki pa jih danes kljub temu ponekod še vedno uporabljajo v oglaševalske namene ali kot posebno doživljajsko atrakcijo za turiste.

Zopet ponesrečeni Zeppelinov zrakoplov

Sivolasi grof Zeppelin s svojimi zrakoplovi, ki se dajo voditi, nima sreče. V Düsseldorfu se je v petek ponesrečil zrakoplov »Schwaben«. Zrakoplov je srečno napravil svojo vožnjo, ko so ga pa hoteli spraviti v lopo, je to hud veter preprečil, vsled česar so ga pred lopo zasidrali. Hud vetrov sunek je odtrgal zrakoplov in ga dvignil v zrak. »Schwaben« se je preklal in plin se je vnel. Vojaki, ki so držali zrakoplov, so bili dvignjeni v zrak, nato pa vrženi na tla. Kakor je Zeppelinova iznajdba velikanskega pomena, dela praktično velikanske težave, ker se zrakoplov tako težko zasidra. V vojski bi pa Zeppelinovi zrakoplovi tudi veliko ne opravili, ker so hitrejši, bolj praktični in nevarnejši aeroplani. Do zdaj se je ponesrečilo že devet Zeppelinovih zrakoplovov. Ob nesreči v Düsseldorfu je bilo ranjenih 37 oseb, med njimi sedem nevarno. (…)

Slovenec, 1. julija 1912

Zeppelin nad Anglijo

London, Anglija, 16. maja – Danes zjutraj se je poročalo o novem napadu nemških zeppelinov. V poročilu iz Ramsgata se glasi, da se je prikazal nad mestom zeppelin ter vrgel par bomb. Neka hiša je pričela goreti. Križarka se je nato odstranila v smeri proti morju. Ramsgate leži na otoku Thanet, pred obalo Kenta, 67 milj od Londona.

Glas naroda, 17. maja 1915

V 36 urah iz Berlina v Ameriko

Družba Zeppelin je izdelala ogromen zrakoplov, ki bo lahko preletel pot Berlin–New York v 36 urah. Zrakoplov je bil zgrajen v mestecu Staaden pri Berlinu in ima obliko velikanske ribe. V kabini je prostora za 18 potnikov; v njej bodo imeli svoj oddelek tudi dva pilota in dva strojnika. Aparat ima štiri motorje tipa maybach, kakršne so uporabljali zeppelini za mirovno službo. Za vsakim motorjem se nahaja majhna kabina, ki služi mehanikom za gotova strojniška dela. V perutih, ki so iz aluminija, se nahajajo zaloge bencina, ki zadostuje za 42-urno letenje. Zrakoplov more preleteti 250 milj, to je približno 400 kilometrov na uro. (…)

Delo (Trst), 12. novembra 1920

Nov zračni kolos

V Zeppelinovih delavnicah v Friedrichshafnu bo koncem julija dograjen nov ogromen zrakoplov. Ogrodje iz duraluminija je že gotovo in treba ga je samo še prevleči, pa bo zrakoplov v glavnem izgotovljen. Konstrukcijska ideja novega zrakoplova se je v 30 letih zelo malo izpremenila, samo v nekaterih detajlih je napredovala z duhom časa. Novi zrakoplov se bo imenoval L. Z. 127 in bo izgotovljen koncem julija, ko se dvigne v zrak in napravi prvi poskusni polet.

Novi zrakoplov je največji, kar jih je videl doslej svet. Dolg bo 235 m, visok 33,5 m, širok pa 30,5 m. V notranjosti bo meril 105.000 m³. (…) V zrakoplovu bodo razkošno opremljen družabni salon, velika jedilnica, električna kuhinja, deset sob s posteljami, umivalniki z angleškimi kloseti, dalje kabina za 26 mož posadke, oddelek za pošto in prtljago. (…)

Slovenski narod, 18. junija 1928

Zeppelin eksplodiral nad New Yorkom

New York, 7. maja – Včeraj ob 19.15 ameriškega časa ali ob 1.15 po polnoči evropskega časa je pri pristajanju v Lakehurstu blizu New Yorka eksplodiral nemški zrakoplov »Hindenburg«, dvojnik zrakoplova »Grof Zeppelin«, ki vzdržuje zvezo z Južno Ameriko. »Hindenburg« je to pot vozil enaindvajsetič čez Atlantsko morje v New York. Na krovu je imel 39 potnikov in 61 mož posadke. Poveljeval je zrakoplovu prvič kapitan Maks Pruss. »Hindenburg« je imel na tej progi izredno slabo vreme ter je prispel v New York z 12-urno zamudo. (…)

V trenutku, ko je bil »Hindenburg« že tik ob pristajalnem stebru, je pretresla zrak strahovita eksplozija. V naslednjih sekundah so aluminijastega orjaka objeli plameni. Eksplozija in ogenj, ki je takoj sledil, sta v nekaj trenutkih uničila veliki zrakoplov z gondolo vred. Po kratkih hipih se je na tla zrušilo samo goreče aluminijasto ogrodje največjega zrakoplova na svetu. »Hindenburg« je eksplodiral kakih 100 m od tal. Vsa katastrofa je potekla tako naglo, da se ljudje in tehnično osebje, ki so čakali na pristanek zrakoplova, niso mogli niti zavedeti. (…)

Ameriški vladni krogi menijo, da je katastrofo zakrivilo dejstvo, da je bil »Hindenburg« napolnjen z vnetljivim vodikom. Dr. Eckener je pri gradnji zahteval, naj zrakoplov napolnijo z negorljivim plinom helijem. Nemška vlada pa ni hotela dati dovoljenja za izvoz deviz, s katerimi bi Zeppelinova družba plačala helij v Ameriki, ker Nemčija nima tega plina.

Slovenski dom, 7. maja 1937

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si