Mineva tudi 80 let, odkar je neki plod človeških rok prvič dosegel vesoljski prostor. To je bila nemška enostopenjska raketa aggregat 4, bolj znana kot zloglasna V2, s kakršnimi so Nemci obstreljevali Veliko Britanijo in svoje ljudi prepričevali, da gre za tajno orožje, ki bo preobrnilo potek vojne njim v prid. Po koncu vojne sta dva od najpomembnejših snovalcev nemške raketne tehnologije delo nadaljevala za interese ZDA. To sta bila glavni razvojni inženir raketnega programa Wernher von Braun in vodja tega programa Walter Dornberger. Tako so ZDA s svojimi raketami že takoj leta 1946 začele segati do vesolja, ni pa jim jih še uspelo utiriti v Zemljino krožnico.
Toda prvi poskusi človeka, da bi z raketami dosegel vesolje, so se dogajali že dvajset let prej. Leta 1926 jih je začel izvajati ameriški matematik in fizik Robert Hutchings Goddard. Toda ko je poleti 1929 njegova ponesrečena izstrelitev rakete povzročila velik požar, so mu ameriške oblasti za nekaj časa prepovedale nadaljnjo dejavnost. Drugi ameriški strokovnjak na tem področju je bil fizik in ugledni univerzitetni profesor dr. Darwin Oliver Lyon. Širše znan je postal leta 1917 po knjigi Spomin in učni proces, za katero je prejel vrsto priznanj, v začetku 30. let minulega stoletja pa se je povsem posvetil konstruiranju in izdelavi raket, s katerimi naj bi segel v vesolje. Leta 1931 je na Dunaju dejal: »Končni cilj rakete je seveda medplanetarni let in telo, ki ga bomo obiskali, bo nedvomno Luna. Vendar je dvomljivo, ali bo kakršen koli poskus te vrste mogoč naslednjih petnajst let.« Svojih ciljev ni uresničil. Po dolgi bolezni je 14. aprila 1937 umrl v Mount Vernonu v zvezni državi New York, star 50 let.
Prva raketa, izstreljena v vsemirje
Iz Milana poročajo, da pripravljata ameriški fizik Lyon in dunajski tehnik dr. Adler izstrel prve rakete v vsemirje. Priprave so do malega končane in sta učenjaka napovedala, da bosta izstrelila raketo okoli 10. januarja. Izhodišče rakete je 3037 metrov visoka gora Piz Redorto v severnoitalijanskih Alpah in je vse ozemlje okoli gore te dni zasedlo in zaprlo italijansko vojaštvo. Te dni pričakujejo prihoda komisije strokovnjakov iz Milana, ki bo še enkrat podrobno proučila ves načrt in pregledala priprave.
Podrobnosti o zadevi se doslej drže strogo tajno. Doznava se le toliko, da je raketa izdelana tako, da bo lahko dosegla višino 70.000 metrov. S seboj bo imela razne priprave za merjenje, iz česar se sklepa, da ne bo posebno velika. Po višini, za katero je izdelana, se da sklepati, da je kaka dva metra visoka in da tehta kakih 300–400 kg. Ako se posreči ta fantastični načrt, bo to prvi izstrel rakete v vsemirje. S tem bosta imenovana učenjaka prehitela nemškega prof. Obertha, čigar načrti so lani vzbudili splošno pozornost, ki pa iz neznanih vzrokov niso dovedli do uresničenja.
Imeni Lyona in Adlerja v strokovnjaških krogih nista znani, vendar je njiju poskus predmet živahnega zanimanja med strokovnjaki. Italijanska vlada podpira poskus in tudi italijanska javnost obeta velikega uspeha načrtu obeh mož. Kakor je podoba, so tehnični krogi v Turinu in Milanu podrobno poučeni o stvari ter so pregledali načrt, nakar je italijanska vlada dala dovoljenje za poskus. (…)
Jutro, 4. januarja 1931
Ponesrečen poskus z raketo
Dunaj, 3. februarja. AA. List »Stunde« poroča, da se je poizkus z raketo ameriškega učenjaka dr. Lyona, da se dožene do višine 150 kilometrov gostost zraka, ponesrečil. Raketa je predčasno eksplodirala. Zato je dvomljivo, ali bo možen nov poizkus in če se bo dala nastala škoda popraviti.
Jugoslovan, 4. februarja 1931
V Tripolisu bodo izstrelili vsemirsko raketo
V puščavi Tripolis v neposredni bližini oaze Misda gradi že precej časa znani ameriški učenjak Darwin O. Lyon svojo ogromno raketo, ki jo namerava spustiti v vsemirje.
Učenjak Darwin O. Lyon je svetovni javnosti že znan. Svoječasno se je silno dolgo pogajal z italijansko vlado, ki mu je naposled dovolila, da je na Monte Kosa pripravil vse potrebno za odstrel rakete. Toda takrat so se mu trije zaporedni poskusi ponesrečili. Pri zadnjem ponesrečenem poskusu je le za las manjkalo, da ni prišel ob življenje Lyonov pomočnik dr. Vogel, ko je eksplodirala steklenica, napolnjena z neko kislino. Kakor čujemo, dr. Voglu ta nesrečni slučaj ni vzel poguma, ker kljub temu še vedno dela skupno s profesorjem Lyonom, ki ga pri njegovih podjetjih zasleduje izredna smola. To pot je profesor Lyon trdno prepričan, da bo njegova ogromna raketa vzletela v višino 70 kilometrov nad zemljo. Pri gradbi svoje rakete je uporabil prav vse ideje in izsledke moderne znanosti na tem polju.
Odstrel se bo izvršil s pomočjo smodnikovega naboja. Nekaj časa po prvi eksploziji bosta eksploziji še dveh nabojev, od katerih se bo ena izvršila s pomočjo tekočega svetilnega plina, tretjo pa bodo povzročili stisnjeni plini. (…) Zgornji del rakete vsebuje veliko množino prvovrstnih registrirnih aparatov, katerim tudi silna vročina, ki se bo razvila pri odstrelu, ne bo škodovala. Poleg tega bo profesor Lyon spustil v vsemirje tudi živa bitja, in sicer dva goloba in dve miši, ki bodo torej prva zemeljska bitja, ki bodo dosegla višino 70 kilometrov, če jo bodo seveda.
Zgornji del rakete je opremljen tudi s padalom. To padalo se takoj avtomatično odpre, čim bo raketa dosegla svoj vrhunec in začela padati. Profesor Lyon upa, da bodo na ta način registrirni aparati, ki se nahajajo v raketi, prišli nepoškodovani nazaj na zemljo.
Če se bo profesorju Lyonu odstrel posrečil in če bodo registrirni aparati delovali v redu ter če bodo ti aparati prišli nepoškodovani nazaj na zemljo, kakor trdno upa neupogljivi učenjak, bo ta polet neprecenljivega pomena za znanost, ki se bavi z razmerami v stratosferi. Zakaj take višine do sedaj še ni dosegel noben registrirni aparat. – Profesor Piccard, ki je nedavno zbudil toliko senzacije s svojim drznim poletom, je, kakor znano, dosegel s svojim balonom višino 17 kilometrov. Profesor Lyon pa je trdno prepričan, da bo njegova raketa dosegla višino 70 kilometrov. Razmere, ki vladajo v tej višini, pa so znanosti še skoro povsem neznane.
Slovenski list, 3.avgusta 1931
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
