Na to se opozarja že več kot deset let, vendar MNZ ne spremeni svojega vprašljivega mnenja oziroma ne predlaga ustrezne spremembe zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1), da bi se s tem povečal kvaliteto izvajanja zasebnega varovanja. S tem se upokojene policiste in varnostnike postavlja v neenakopraven (diskriminacijski) položaj z drugimi upokojenci, ki lahko v svojem ali podobnem poklicu nadaljujejo delo.

Mnenje MNZ o tem

V zvezi s tem je MNZ pred leti na vprašanje »Ali lahko upokojenec, ki je pred upokojitvijo delal kot varnostnik, usposobljen v skladu z nacionalno poklicno kvalifikacijo, in je bil imetnik službene izkaznice za varnostno osebje, to obdrži, če nadaljuje delo pri zasebni varnostni družbi preko pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev, v okviru omejitev, ki jih predpisuje Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)?« uradno odgovorilo, kot sledi v nadaljevanju. »ZUTD ureja začasno in občasno delo v 27. a členu. Skladno s prehodnimi in končnimi določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 21/13) se začne določba 27. a člena zakona uporabljati 1. 7. 2013. Upravičenec skladno s 27. členom ZUTD je oseba, ki ima status upokojenca.

V ZZasV-1 je zakonodajalec v zvezi s pogoji za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja sledil zaščiti javnega interesa, zaradi česar je varnostno osebje vezal z delovnim razmerjem na imetnike licence, ki morajo kot enega izmed pogojev za pridobitev licence imeti obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči varnostno osebje. Pri tem je bila upoštevana predvsem narava delovnega razmerja, kot jo je urejal takrat veljavni Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v drugem odstavku 11. člena, ki določa, da gre za sistemizirano delovno mesto v primeru, ko obstajajo elementi delovnega razmerja iz 4. člena ZDR (to so: prostovoljno osebno nepretrgano delo, za plačilo, v organiziranem procesu delodajalca in podrejenost delavca v smislu navodil in nadzora s strani delodajalca), bodisi za določen ali nedoločen čas.

V tem času je bil sprejet nov, trenutno veljaven ZDR (Ur. l. RS, št. 21/13), ki pa vsebinsko identično definira delovno razmerje in delavca (ne za upokojenca, op. a.) v 4. in 5. členu. Bistvo za delovno razmerje je pogodba o zaposlitvi. Glede na navedeno menimo, da se taka dela ne smejo opravljati na podlagi pogodb civilnega prava. V nasprotju z delovnim razmerjem je narava podjemne pogodbe ali drugih pogodb taka, da gre za precej fleksibilno izvajanje dela, medtem ko je narava dejavnosti zasebnega varovanja taka, da je potreben neprestan nadzor nad izvajanjem dela (ki ga poleg delodajalca izvaja tudi Inšpektorat RS za notranje zadeve in v določenih delih tudi Policija), v skladu z zakonskimi določili ter določili podzakonskih predpisov in za delo v skladu s predpisanimi strokovnimi standardi.

Z ZUTD tudi ni bil spremenjen ZZasV-1 ali ZDR. ZUTD izrecno navaja, da se začasno ali občasno delo opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Upoštevaje opisano ureditev opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja z osebami, ki so upravičenci do začasnega in občasnega dela po našem mnenju, ni mogoče. Oseba, za katero sprašujete (oseba, ki se je upokojila) torej, po upokojitvi ne sme obdržati službene izkaznice, ampak jo mora v skladu z ZZasV-1 vrniti MNZ, ki jo deponira.«

Ocena mnenja MNZ

Zakon o urejanju trga dela je za zaposlovanje upokojencev lex specialis. Doktrina navaja, da ima v primeru, ko enako dejansko stanje urejata dva zakona, zakon, ki ureja določeno zadevo (lex specialis), prednost pred zakonom, ki ureja le splošne zadeve (lex generalis). Takšno stanje se običajno pojavlja v primerih, ko je bila v preteklosti sprejeta posebna zakonodaja. V navedenem primeru se lahko uporabi tudi doktrina lex posterior derogat legi priori, se pravi da mlajši zakon prevlada nad starejšim. Pri tem pa je zelo pomemben namen zakonodajalca z ZUTD, iz katerega pa izhaja, da v zvezi z zaposlovanjem upokojencev ni predvidel nobenih izjem in pogodba o občasnem delu in začasnem delu upokojencev ni pogodba civilnega prava, kot navaja MNZ, temveč je smiselno enaka delovnopravni pogodbi.

Glede na navedeno bi moral MNZ bistveno bolj jasno in argumentirano razložiti, zakaj ZUTD ne velja za upokojene policiste in varnostnike, kajti argumenti, da gre za zaščito javnega interesa, da je potreben neprestani nadzor nad izvajanjem dela varnostnikov, da je obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzročijo varnostno osebje in nekateri drugi, niso argumenti, ki bi jih bilo mogoče upoštevati in ki bi lahko obšli ZUTD ter tudi ne držijo. Na podlagi jezikovne razlage, dopolnjene z argumentom sklepanja po podobnosti, lahko sklepamo, da bi bilo tudi v okviru ZZasV-1 lahko dopuščeno delo upokojencev po pogodbi o začasnem in občasnem delu ob upoštevanju, da upokojenec seveda izpolnjuje tudi vse preostale pogoje ZZasV-1 (državljanstvo, strokovna usposobljenost, psihofizična sposobnost, varnostna preverjenost …), saj pri občasnem in začasnem delu upokojencev prav tako obstajajo elementi delovnega razmerja.

Pri občasnem in začasnem delu upokojencev je razlika v primerjavi s klasičnim delovnim razmerjem le v obsegu dela, saj ZUTD omejuje delo na 60 ur mesečno in 720 ur letno. Za občasno in začasno delo upokojencev veljajo tudi določbe ZDR o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, o delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti in predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Tako mora delodajalec pred nastopom dela tudi upokojenca napotiti na zdravniški pregled, pri čemer zdravnik za medicino dela ugotovi, ali je posameznik psihofizično sposoben opravljati delo varnostnika.

Zanimivo, na podlagi ZZasV-1 pa zadostuje za pridobitev službene izkaznice pogodba o zaposlitvi, ki je lahko nekdo sklene tudi za krajši delovni čas, le za nekaj ur tedensko. Varnostniki lahko pridobijo službeno izkaznico tudi v primerih, ko imajo z delodajalcem, ki opravlja zasebno varovanje, sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo na podlagi 147. člena ZDR-1. Ta člen določa: »Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno-umetniških in raziskovalnih del. Torej navedeno dokazuje, da omejitev delovnega časa (ki jo določa ZUTD) ni ovira za sklepanje pogodbe o začasnem in občasnem delu ter da delo za krajši delovni čas dovoljuje MNZ.

Če je ovira za delo upokojenih varnostnikov skrb v zvezi z izvajanjem ukrepov in uporabe drugih sredstev varnostnikov, ki jih imajo na podlagi ZZasV-1 (javni interes), je zanimivo, da imajo pomožni policisti v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila. Kot rezervni policisti pa se lahko prijavijo tudi brezposelni, zaposleni, študenti in upokojenci, če izpolnjujejo druge razpisne pogoje in opravijo krajše usposabljanje oziroma izpopolnjevanje. Če lahko policijska pooblastila in prisilna sredstva, ki krepko presegajo ukrepe in druga sredstva varnostnika in pri katerih je poseg v človekove pravice večji, izvajajo ne le upokojeni policisti, temveč tudi študentje in drugi kot pomožni policisti s krajšim usposabljanjem, potem lahko svoje ukrepe in druga sredstva izvajajo tudi upokojeni varnostniki in upokojeni policisti.

Zaključek

Pogodba o začasnem in občasnem delu je posebna pogodba, ki vsebuje elemente delovnega razmerja in je v svojem bistvu smiselno enaka delovnopravni pogodbi, le da sta omejena obseg dela in višina plačila za opravljeno delo.

Navedbe MNZ, da je v ZZasV-1 zakonodajalec v zvezi s pogoji za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja sledil zaščiti javnega interesa, zaradi česar je varnostno osebje vezal z delovnim razmerjem na imetnike licence, niso utemeljene. Če bi MNZ dosledno sledilo javnemu interesu, bi moralo izključiti tudi zaposlovanje za krajši delovni čas.

Mnenje MNZ, da morajo imeti družbe za zasebno varovanje kot enega izmed pogojev za pridobitev licence obvezno zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo lahko povzroči varnostno osebje, ni povsem razumno. Če bi lahko upokojenec obdržal službeno izkaznico za delo na sistemiziranem delovnem mestu varnostnega osebja, zanj delodajalec avtomatično odgovarja v okviru poklicne odgovornosti.

Prav tako bi delodajalci enako kot za vse redno zaposlene varnostnike izvajali nadzor tudi nad varnostniki upokojenci. To ne bi predstavljalo niti ovire za nadzor Inšpektorata RS za notranje zadeve in v določenih delih niti Policije, kakor navaja MNZ v svojem mnenju, saj bi v primeru sklenitve pogodbe o začasnem in občasnem delu enako kot pri sklenitvi delovnega razmerja in delu za krajši delovni čas o tem dejstvu obvestili MNZ, ki bi lahko vodilo evidenco vseh varnostnikov upokojencev.

In na tak način bi lahko tudi v Sloveniji veljalo pravilo, da se policist »ne upokoji«, temveč gre v zasebno varovanje, upokojeni varnostnik pa lahko svoje delo v zasebnem varovanju nadaljuje, vendar v manjšem obsegu.

Dr. TOMAŽ ČAS, izr. prof. za varnostni sistem

MOJCA LESKOVŠEK, mag. prava