Pred 1. svetovno vojno sta bili obe Šiški samostojni občini, a so ju leta 1914 priključili mestni občini Ljubljana. V Zgornji Šiški je bil rojen prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Večji del obdobja po 2. svetovni vojni je Šiška skupaj z nekaterimi okoliškimi primestnimi naselji tvorila občino Ljubljana Šiška. Danes je Šiška znova del mestne občine Ljubljana in ima tako kot nekoč sosednja naselja Trnovo, Bežigrad in Rožna dolina status četrtne skupnosti, s tem da Rožna dolina sodi v četrtno skupnost Rožnik. Rožna dolina je največjo rast doživela v obdobju po ljubljanskem potresu, ki je mesto močno prizadel leta 1895. Na prej zamočvirjenih travnikih so hitro začele rasti stanovanjske hiše, ki so jih 20 let po potresu našteli že 110, leta 1931 pa kar 340 s 3431 prebivalci. V Rožni dolini si je kar nekaj znanih slovenskih slikarjev in kiparjev ustvarilo umetniške ateljeje, v Trnovem pa je živel in ustvarjal mednarodno priznan arhitekt Jože Plečnik.
Če greš v Šiško »na vas«
Ljubljana, 13. avgusta. Ljubljano je treba vedno znova »odkrivati« na vseh koncih in krajih, če jo hočemo poznati. Na enem koncu jo danes odščipnemo, na drugem jutri podaljšamo, tu jo obnovimo, tam razširimo, zopet drugje pa kako drugače izpremenimo. Ljubljana živi, se preraja iz dneva v dan, da mora kronist kar loviti sapo, ako hoče vsaj površno slediti napredku na vseh koncih in krajih. (…)
O VII. okraju samo mimogrede, saj velja še vedno le Šiška, ljudem ne pride niti na misel, da je Šiška tudi Ljubljana. (…)
Rožna dolina je Newyork, Šiška pa London, a ne morda zaradi megle, so vse tehtnejši razlogi. Najprej moramo vedeti, da je Šiška labirint, ker gotovo zaideš v nji, če hodiš tod prvič. Ceste niso izpeljane po ameriškem pravokotnem sistemu kot v Rožni dolini, nego križem kražem kot je pač naneslo, ko se je Šiška širila in kakor so pač delili zemljišča ter med njimi izpeljavali ceste. Zdaj je Šiška dolga in široka, ne le zamotana in zavita, tu in tam skoraj velemestna, pa tudi vaška in predmestna. Nikjer ne vidiš toliko stavbnih sistemov, toliko različnih poslopij, nasprotij – Šiška je šiš-miš in s tem naj računajo tudi jezikoslovci, če jim bo njeno ime delalo preglavice. Zato mora biti tudi njen opis šiš-miš, godlja ne more biti sistem.
Že to – Šiška nima pravega konca in ne začetka. Od ljubljanske strani se pa sploh ne more začeti, ker se je popolnoma strnila z mestom in ker, kot rečeno, spada že nekaj let pod mesto. Včasih se je začela na Celovški cesti ob velesejmu, pred pivovarno Union. (…)
Zlasti ob železnici so same nizke, enolične predmestne hiše, kjer stanujejo skoraj sami železničarji. Šiška je zaradi tega železničarska četrt.
Prav tako bi jo pa tudi lahko imenovali alkoholno četrt, a ne zaradi gostiln, »Dalmaticev« (ki imajo v rokah že skoraj vsa predmestne gostilne), nego zaradi številnih vinskih veletrgovin, žganjarn, pivovarne in končno tudi tovarn kisa. (…)
In gotovo je zanimivo, da je Šiška ne le delavska, mestna, industrijska – temveč tudi kmečka. Razvijala se je namreč tako, po mnenju kronista, da je sredi kmečkega naselja zraslo majhno purgarsko središče, kot v podeželskih krajih, sčasoma so se priselili h kmetom proletarci, Šiška je postala iz vasi predmestje, to še tem bolj, ko je stekla ob nji železnica in ko se je začela razvijati tudi kot industrijska četrt. (…)
Tudi vojna je pustila tu svoje sledove. Ob lepi Černetovi ulici stoje bivše vojaške barake. 12 jih je. Preurejene so v eno- in dvosobna stanovanja. Dvojne lesene stene so prevlečene z lepenko, ki je pobeljena, da je nekoliko podobna ometu. Barake stoje tu že od l. 1915. Ure jim še seveda niso štete – kje naj dobe ljudje primerna, cenena stanovanja? Za naš najštevilnejši sloj prebivalstva ne gradimo ničesar drugega kot barake. (…)
Bridka življenjska šola je pa nasproti osnovne šole, ki gotovo ne napravi tudi na otroke posebno pravljičnega vtisa. Baraka, kaj pa drugega. Dolga je kot šola. Žalostna podrtija, kot kup sedemkrat 7 let nesreče – kljub temu stanujejo v nji ljudje.
Iz Šiške prideš Za Bežigrad, da ne veš kdaj, med njima tudi ni meje. Če se izogneš obeh stadionov ob Vodovodni cesti na levo, zloglasne gramoznice in luksuzno obzidanega bivšega telovadišča, naletiš med Posavskega in Herbersteinovo ulico na velik stavbni blok 16 hiš, ki so jih spravili že pod streho. Te hiše so postavljene v eni črti druga tik druge, ter so vse popolnoma enake, enonadstropne. (…)
Tako pridemo iz »Londona« v Ljubljano. Marsikaj smo seveda prezrli, kajti Šiška ne gre v en koš in ne pod eno pero, preveč lepega, preveč napredka in bogastva je zaenkrat, koliko je pa še revščine, revščine, še daljša kolona bi je bila, samo če bi hoteli naštevati, kot je kolonija hiš Vzajemne zavarovalnice.
Slovenski narod, 13. avgusta 1931
Iz Rožne doline
V Rožni dolini je zadnji čas zelo živahno. Saj se zida, koplje in prekopava na vseh koncih in krajih. Na vrsti za kanalizacijo je sedaj Cesta II, ki so nam jo v ponedeljek zjutraj zaprli. Tudi v Glinški ulici delo zelo hitro napreduje. Kanal bo kmalu izkopan do železniške proge. Glinška ulica bo s kanalizacijo mnogo pridobila, ker bo precej širša in malo več snage bo ob tej cesti, ker bo jarek, kamor so prebivalci Stan in doma odlagali razno navlako, sedaj zasut. Želeti bi bilo, da bi nam Glinško ulico po ureditvi tudi malo bolje razsvetlili. Radi slabe razsvetljave se doslej marsikateri meščan boji hoditi ponoči po tej ulici. (…)
S splošno kanalizacijo Rožne doline se odpira našemu agilnemu Olepševalnemu društvu novo polje. Ko bo namreč ta izvršena, se bo moralo lotiti olepševalnega dela v Rožni dolini. V ta namen pripravlja društvo tombolo s prav lepimi dobitki. (…) Preskrbljeno je z vsem tako, da bo prišel vsak na svoj račun. Za lačne dober prigrizek, za žejne izvrstna kapljica, za sladkosnede razne sladkosti, za mladino pa rajanje. (…).
Slovenski narod, 13. avgusta 1931
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
