Tudi njegovo imenovanje za vodjo slovenske misije v varnostnem svetu Združenih narodov je potekalo med manjšim kadrovskim viharjem na zunanjem ministrstvu. Septembra bo predsedoval varnostnemu svetu Združenih narodov.

V roke bo dobil simpatičen položaj. Na dnevnem redu so genocid v Gazi, svetovna vojna med Ukrajino in Rusko federacijo, Sudan sredi državljanske vojne, v vrsti pa čaka še pet ali šest regionalnih konfliktov. Stalne članice varnostnega sveta, ki imajo vse po vrsti jedrsko orožje, so aktivno vpletene na nasprotnih straneh in ne govorijo med seboj. Poleg svetovnega miru zaskrbljenost povzroča tudi latentna možnost, da se stalne članice sveta stepejo med seboj. Medtem izraelski veleposlanik v Združenih narodih grozi, da bo porušil Palačo narodov, in varnostni svet obtožuje, da je teroristična organizacija.

Bolj sijajnega časa si za prodor v mednarodno politiko slovenska diplomacija ne bi mogla izbrati.

Lahko odgovorim s tem, kaj bomo za svetovni mir delali med predsedovanjem varnostnemu svetu, lahko pa vam tudi povem, v kakšnem stanju je varnostni svet danes.

Po eni strani je predsedovanje rutinsko opravilo. Na mizo prihajajo poročila, ki jih moramo obravnavati. Temu rečemo mandatirane obravnave. Vsaka država seveda hoče temu dati svoj poudarek. Mi bomo dali dva ali tri. Najbolj važno je vprašanje, kje je varnostni svet danes. Imamo največje število oboroženih konfliktov, največje število beguncev, največje število žrtev med civilnim prebivalstvom, največje število žrtev med humanitarnimi delavci, kar smo ravno ta teden na našo pobudo obeležili. Kje je tukaj varnostni svet? Pred seboj ima vsaj tri velike regionalne krize, ki se lahko razširijo: Ukrajina, Gaza, Sudan. Varnostni svet je poskušal bolj odločno poseči in pripeljati mir. Bil je neuspešen. Konec septembra, ko bo sejo vodil slovenski predsednik vlade, na njej pa bodo sodelovali vodje delegacij, bi želeli izvesti samoizpraševanje o dosedanji vlogi. Kje je varnostni svet? Koliko je relevanten? Ali še prisegamo na ista načela in na isto ustanovno listino? Pripravili bomo dokument, s katerim bi želeli, da bi se varnostni svet z njim strinjal. Želimo samorefleksijo varnostnega sveta in odgovoriti na vprašanje, zakaj ni uspešen. Videti želimo, ali je mogoče obnoviti vsaj nekakšno stopnjo enotnosti pri razreševanju vsaj določenih kriz.

Prvo vprašanje je Gaza. V septembru imamo tri mandatirane razprave, ki jih zahtevajo resolucije. Prva bo o delu koordinatorke za humanitarno pomoč in rekonstrukcijo Gaze Sigrid Kaag, druga je razprava o izraelskih naselbinah na Zahodnem bregu, tretja pa neformalni dialog med varnostnim svetom in Arabsko ligo. Vse tri razprave so lahko rutinske. Mi pa jih želimo usmeriti v prihodnost. Od koordinatorke Kaag želimo slišati, kako razmišlja o rekonstrukciji Gaze. Razprava o naselbinah je vedno enaka. Vsi smo zgroženi in obsojamo nasilje kolonistov. Mi pa bi želeli preusmeriti razpravo na vprašanje prihodnosti dveh držav. Naseljenci in širitev naselij vedno bolj preprečujejo možnost nastanka palestinske države. Radi bi spodbudili razpravo o dokumentu, ki bi govoril, kako se lotiti oblikovanja dveh držav. Z Arabsko ligo se bomo dogovarjali o tem, kako se lotiti dneva po premirju. Do premirja bo morda prišlo enkrat te dni. Ko pride do njega, ne bo čudežno vsega konec. Izrael bo še vedno preprečeval dostavo humanitarne pomoči, še vedno bo pomanjkanje, otroci ne bodo imeli kam hoditi v šolo, ker so vse šole porušene. To so prvi pogovori, ki bi jih želeli imeti med našim predsedovanjem.

Da. Razprave se ponavljajo. Mi smo bili emocionalni od prvega dne. Po toliko mesecih so emocionalne vse članice varnostnega sveta. Vsi gledamo, kaj se dogaja. Imamo brifinge, sledi razprava, nekatere članice imajo predloge, kaj narediti. Potem pa gre stvar neovirano naprej. Mi pa se hočemo sedaj pogovarjati, kaj narediti v prihodnosti, ko bo treba na mesto postaviti veliko stvari. Med našim predsedovanjem bomo poskušali prispevati svoj dodatek.

»Nič ni več sveto, niti to, kar je zaradi nevtralnosti in nepristranskosti po določbah ženevskih konvencij 75 let veljalo za nedotakljivo«.Fotografija: Eskinder Debebe/OZN

OZN in varnostni svet ne obstajata sama zase. Imata toliko moči, kolikor jima jo dajo države članice. Vendar ni tako črno-belo, kot ste zastavili vprašanje. Načeloma bi se strinjal, da položaj ni v redu in da stvari ne gredo v pravo smer. Varnostni svet je glede Gaze sprejel štiri resolucije. Pozval je k premirju v času ramadana, v zadnji resoluciji pa poziva k premirju nasploh. Resolucije so sprejete, niso pa implementirane. Enako je s Sudanom. Tudi za Južni Sudan smo sprejeli nekaj resolucij, ki pozivajo k premirju.

Ker praviloma niso sprejete soglasno. Ena od stalnih članic se vedno vzdrži. Vzdržanje je znak, da popolnega soglasja ni. Edine učinkovite resolucije pa so tiste, pri katerih je vseh 15 glasov za. Če se ena od stalnih članic vzdrži, je to vedno znak eni od strani na terenu, da se lahko izogne, ker ni popolne podpore. Hkrati se vedno več držav odloča, da bodo stvari reševale zunaj varnostnega sveta. Gazo rešujejo Združene države, Katar in Egipt. V Sudanu Združene države in Savdska Arabija. Zadeve med Etiopijo in Somalijo rešuje Turčija. Varnostni svet je lahko močan le toliko, kolikor mu države dovolijo, da je močan.

Ne v bližnji prihodnosti. Varnostni svet odraža razmerja med velikimi silami. Lahko je deloval v času bipolarnosti. Velesile so si razdelile svet in vsaka je dominirala v svojem vplivnem območju. Takrat je varnostni svet stopil vmes. Tudi v unipolarnem svetu, v katerem so se vsi bali samo ene sile, je še delovalo. Danes pa je svet v obdobju tranzicije v multipolarnost. Tri sile, Amerika, Kitajska in Rusija, nimajo razčiščenih medsebojnih razmerij. Pojavlja se vrsta sil, ki mešetarijo in uveljavljajo svoje interese. Tako je denimo v Afriki. Nastal je nered. Dokler se ne vzpostavijo nova pravila, ki jih priznavajo vsi, varnostni svet ne bo mogel polno delovati. Seveda ima svojo vlogo. Ni mogoče reči, da je delo varnostnega sveta brez učinka. Dokler obstajajo Združeni narodi, bo obstajal varnostni svet. Ko pride do problemov, vsi pogledajo, kaj bo naredil. Kaj bo naredil glede Gaze? Kaj bo naredil glede Ukrajine? Pri Ukrajini imamo zvezane roke zaradi Ruske federacije. Vse, kar lahko naredimo, je, da sprožimo razprave, ki ne vodijo nikamor. Glede Sudana smo lahko sprejeli nekaj resolucij, ki pa niso uresničene. Vendar se o tem govori in vse oči so uprte v varnostni svet, ker bi ta moral biti zaščitnik civilistov in varuh miru. Res pa je, da se prave odločitve danes sprejemajo zunaj. Najbolj očitno se to vidi v Gazi. O premirju v Gazi se sedaj pogajajo Združene države Amerike, ki se želijo pogajati bilateralno in odrivajo varnostni svet do trenutka, ko sami vidijo, da potrebujejo njegovo podporo. Prišli so v varnostni svet, kjer smo potrdili Bidnovo pobudo za premirje izpred dveh mesecev in z resolucijo zahtevali premirje. V tem primeru so potrebovali zaslombo varnostnega sveta, drugače pa verjamejo v bilateralno dogovarjanje.

Glede UNRWA smo zelo zaskrbljeni, Slovenija pa je bila v prvi liniji. Mi smo s skupino 16 držav skupaj z Jordanijo in Kuvajtom sprožili pobudo za skupne zaveze in sestavili dokument, za katerega smo dobili podpise več kot 120 držav članic OZN, ki so pristopile. Dali smo priznanje vlogi, ki jo ima UNRWA ne samo v Gazi, ampak povsod, kjer so palestinski begunci. Izrael je trenutno v zelo slabih odnosih z OZN. Izraelski veleposlanik je prav te dni dal izjavo, da je treba stavbo OZN porušiti in zradirati.

Da. On se tudi na sestankih sveta ne zadržuje. Rad nas obtožuje, da je OZN Hamas ali da ga vsi podpiramo. Palestinskega veleposlanika je na zadnji seji označil za terorista. Okrog tega se potem vrti razprava v varnostnem svetu. Sami želimo med predsedovanjem razpravljati o tem in predvsem da mora predsednik varnostnega sveta v takšnih primerih, ko pride do žalitev, reagirati. Izrael OZN v tem trenutku povzroča kar nekaj težav. UNRWA ne samo obtožuje, da je teroristična organizacija, ampak sprejema ukrepe za njen izgon. V knesetu (izraelskem parlamentu, op. p.) so zakonski predlogi, ki jo imenujejo teroristična organizacija in zahtevajo izselitev iz stavbe v Jeruzalemu, kjer ima sedež. Izrael uslužbencem UNRWA zavrača vizume, ki jim omogočajo vstop v državo. Podobne težave imajo tudi druge humanitarne organizacije OZN. Generalnega sekretarja Guterresa so že davno razglasili za sovražnika Izraela zaradi njegove prve izjave. Medtem ko je obtožil pokole, ki jih je 7. oktobra zagrešil Hamas, je rekel, da se vse dogaja v kontekstu. Tega mu niso oprostili, stvari pa so šle na slabše. Odnosi so zelo slabi, čeprav je ravno generalna skupščina OZN leta 1947 sprejela resolucijo 181 o razdelitvi Palestine, s katero je bila ustanovljena država Izrael. Sedaj ima Izrael problem z obstajanjem OZN.

Kaj bi lahko bila alternativa OZN? Kaj bo potem vladalo svetu? Vladali bodo samo še najmočnejši. Ne bo več nobenih pravil in nobenega miru. Kaj je mir? Mir je vladavina pravil. Mir je, če se države držijo skupnih resolucij in sankcij. V svetu lahko vlada mirna atmosfera. Tega ne bo, dokler stalne članice varnostnega sveta kršijo ustanovno listino oziroma sankcije proti denimo Severni Koreji. Ne bo miru, dokler bo možno dogajanje v Gazi, kjer pobijajo humanitarne delavce. Takšno stanje je spodbuda za druge. Vzdušje nekaznovanosti je spodbuda vsem slabim akterjem v vseh prihodnjih konfliktih, ki prihajajo.

Včasih, ko so se v Darfurju zgodile grozljive stvari, je varnostni svet sprejel resolucijo, s katero je naložil mednarodnemu kazenskemu sodišču, naj preuči zločine genocida v Darfurju. Varnostni svet je to priporočil sodišču, katerega Rusija in Amerika nista članici. Danes si je popolnoma nemogoče predstavljati, da bi varnostni svet kar koli predlagal mednarodnemu sodišču. To je isti varnostni svet, ki je ustanovil mednarodno sodišče za zločine proti človečnosti v Jugoslaviji in Ruandi. Danes je nemogoče sanjati, da bi se lahko poenotili glede česa takšnega. To kaže, kako zelo se je poslabšala atmosfera med stalnimi članicami. V preteklosti so lahko stopili skupaj v korist rešitve nekega konflikta, danes pa tega ni več. To vidite v Afriki, kjer je Rusija blokirala sankcije proti Maliju in podprla izgon sil OZN. To vidite v Sudanu, kjer se je vzdržala pri resoluciji, ki je pozivala k premirju. Pri Gazi so stvari šle še na slabše. To je zelo slab precedens za bodoče krize, če se erozija pravil, na katerih sloni mednarodna skupnost, ne bo ustavila.

Ob koncu predsedovanja bomo predlagali razmislek o teh temah. Seveda nismo naivni, da se bo vse razrešilo. Vendar bomo pogovore usmerjali k streznitvi tudi pri stalnih članicah, ki jim je do tega, da so v svetu. Ampak če bo šlo tako naprej v smeri nerelevantnosti in nelegitimnosti zaradi sestave, na katero stalno spominjajo Afričani, bo postalo jasno, da ta trend tudi njim ne koristi. Ta organ in članstvo v njem sta za stalne članice pomembna, ker kažeta na to, da so one v tem svetu nekaj posebnega.

Da. Govorimo o popolni nevihti. »Perfect storm,« slišiš na hodnikih OZN.

Zaenkrat lahko rečem, da jo držimo. V varnostnem svetu smo se dokazali kot delegacija, ki nima dvojnih standardov.

Smo ena redkih držav, ki ji afriške države to priznajo. Trudimo se pokazati, da nimamo dvojnih standardov, ker jih res nimamo. V varnostnem svetu so tri afriške države, ki se jim reče skupina A3, priključila se jim je še Gvajana, tako da so sedaj A3+. Redno se udeležujem njihovih srečanj, tako da se šalijo, da smo A3 plus plus. Pogovarjamo se o tem, kaj je na dnevnem redu sveta. Razlagam jim naša stališča o Ukrajini, ker včasih težko razumejo, zakaj pri Ukrajini ne podpiramo premirja, medtem ko ga v Gazi zahtevamo. Glede Sudana smo že pred dvema mesecema dali predlog, da gre varnostni svet na uradno misijo v Sudan. To se bo realiziralo novembra med britanskim predsedovanjem. Dali smo tudi pobudo za izjavo za javnost varnostnega sveta v podporo prizadevanjem OZN za reševanje razmer v Sudanu. Verjamem, da bi sedaj na glasovanju v generalni skupščini dobili več kot 153 glasov, kolikor smo jih junija lani ob izvolitvi v varnostni svet.

Varnostni svet se je zelo spremenil od časov, ko smo bili prvič njegovi člani. Spremenilo se je razmerje sil, predvsem zaradi Rusije in Kitajske. Ko je predsednik varnostnega sveta v preteklosti stopil pred medije, potem ko so v zaprti sobi sprejeli sklepe, je bilo njemu prepuščeno, kako bo pogovore predstavil javnosti. Zdaj je drugače. Ta teden, denimo, je Slovenija predlagala izjavo varnostnega sveta ob svetovnem dnevu humanitarcev 19. avgusta. Lani je bilo namreč med humanitarci ogromno število žrtev, letos pa bo še hujše. Eno uro smo se pogajali o krajši izjavi za javnost, ki jo je predsednik medijem samo prebral. Nikjer ni bila objavljena. Danes je torej vse le še bolj formalizirano, kot je bilo včasih.

V sobi za konzultacije, za katero smo bili prepričani, da nima oken, je prišlo do sprememb. Odkrili smo, da ima zavese. Lahko se celo odstrejo. Nekaj predsedujočih je to poskušalo in nastalo je čisto drugo vzdušje. Nastal pa je drug problem. Generalna skupščina stalno pritiska na varnostni svet, da mora biti bolj transparenten. Pritisk je skozi leta pripeljal do tega, da se večina sestankov sveta odvije v dvorani, ki jo vsi poznajo s televizije. Tam pa vsi samo preberemo vnaprej napisane govore. Ni spontanosti, razen ko Rusija protestira. Govori so zelo emocionalni, vendar ni spontane razprave. Zelo malo se sestajamo na konzultacijah za zaprtimi vrati in malo je odkritih soočenj med veleposlaniki. Samo ob Gazi je v nekaj primerih prišlo do iskrene razprave.

»Izrael je trenutno v zelo slabih odnosih z OZN. Izraelski veleposlanik je prav te dni dal izjavo, da je treba stavbo OZN porušiti in zradirati.« Fotografija: Reuters

Tudi med našim predsedovanjem bomo organizirali sofa talks. Pogovore na kavču. Veleposlanike povabite v rezidenco, kjer je na zofah petnajst mest. Tam pogovori tečejo neformalno, vsak lahko reče, kar mu pade na pamet. Dvakrat smo imeli takšne pogovore. To so poskusi držav ob napetih situacijah, ki se iz sveta prenašajo v varnostni svet. Iščejo se načini, da bi varnostni svet postal platforma, ki pomaga iskati rešitve, namesto platforme, kjer se ponavljajo argumenti, ki jih slišiš na bojiščih. Poskusi so, potreba po odkriti razpravi se čuti. Po agresiji Rusije na Ukrajino pa je to postalo veliko bolj komplicirano.

Ne. O tretji svetovni vojni ne govorimo. Je pa med članicami varnostnega sveta velika zaskrbljenost zaradi konflikta v Gazi, ki se lahko razširi v neobvladljiv regionalni konflikt. Mi smo o nevarnosti eskalacije govorili od prvega dne, danes o tem govorijo vsi člani. S poboji Izraela v Iranu in Libanonu in pričakovanji odziva na te napade zaskrbljenost narašča. Vsi vemo, da nobena stran morda noče eskalacije, toda položaj lahko zelo hitro zbeži izpod nadzora. Ob napadih hutijevcev v Rdečem morju smo napade obsodili in opozorili, da je to posledica Gaze in da to vpliva na vse druge konflikte v regiji. Bili smo deležni dvigovanja obrvi preostalih članic varnostnega sveta in zmajevanja z glavami. Danes vse članice govorijo, da mora priti do premirja v Gazi, ker bo to pomenilo umiritev regije. Ta trenutek je zaskrbljenost predvsem zaradi Gaze in pričakovanja reakcije Irana. Ni jasno, kaj bi to lahko pomenilo. V bližino je v pomoč Izraelu prišlo veliko vojaških sil. Zaskrbljenost zaradi velike vojne je še daleč, vendar obstaja možnost velikega regionalnega konflikta, v katerega bi se vključile zaveznice Izraela. To pa je lahko zelo nevarno.

Ukrajina zadnje čase ni bila tako zelo v ospredju, sedaj pa se je položaj popolnoma spremenil. Z vdorom ukrajinske vojske v Rusko federacijo je položaj bolj zapleten. Razprave o Ukrajini v varnostnem svetu so manj čustvene, kot so razprave o Gazi. Občutka preostalih članic varnostnega sveta, da se ta konflikt tiče tudi njih, je vedno manj. V prvih dneh vojne so bila obsojanja agresije množična, vendar vznemirjenje počasi pojenjuje. Še vedno vsi govorijo o ustanovni listini, vendar je zanimanja za to, kaj se dogaja v Ukrajini, vedno manj. Gaza je najbližje vprašanju, kam ta konflikt lahko pripelje. Zato se Združene države skupaj z Egiptom in Katarjem še v tem zadnjem poskusu trudijo, da pride do premirja.

V zadnjih dveh govorih smo imeli tri predloge za Gazo. Zahtevali smo, da varnostni svet pogovorom o premirju, pri katerih že dva meseca čakamo, da se zaključijo, določi rok, do katerega se morajo končati. Ta rok pa mora biti kratek. Drugič, v teh dneh naj se vzpostavi pavza v bombardiranju, da lahko gredo v Gazo zdravniki s cepivi za otroško paralizo, ki se širi po Gazi. Naš tretji predlog je bil, da mora varnostni svet v primeru, da do premirja ne pride, razmisliti o prisilnih ukrepih, ki naj ga omogočijo. Nismo omenili sankcij, govorili pa smo o ukrepih, ki naj obe strani prisilijo v premirje. Nekatere države že odkrito govorijo o sankcijah glede orožja. Če do premirja ne pride, mora varnostni svet odločiti, kako naprej. Edino, kar lahko naredi, je, da sprejme zavezujoče ukrepe za obe strani in odločneje zahteva premirje.

Seveda je vprašanje, ali bo resolucija sprejeta in potem implementirana. Vendar se tega ne moremo lotiti z bojaznijo, da morda ne bo. Če bodo pogajanja propadla, bomo med pobudniki resolucije, kjer bo treba razmisliti, kaj mora varnostni svet sprejeti, da pride do miru. Resolucija pa se mora implementirati. Do sedaj se večina ni. Za to je potrebna enotnost varnostnega sveta.

Ko bo varnostni svet enotno s 15 glasovi za sprejel takšno resolucijo in enoglasno vztrajal pri njeni implementaciji. Ob primeru Gaze pa so se Združene države običajno vzdržale. To je signal Izraelu in hkrati signal varnostnemu svetu, da ne bodo podpirale odločnejše akcije pri implementaciji.

Ne.

Še vedno je živa rešitev dveh držav. Tudi za Izrael je rešitev dveh držav najbolj varna. To, kar se dogaja v Gazi, na dolgi rok ne prinaša varnosti Izraelu. To lahko obljublja edino rešitev dveh držav, čeprav je kneset tudi o tem že sprejel določene odločitve. Mi bi radi ponovno oživili rešitev dveh držav in hočemo v septembru med slovenskim predsedovanjem o tem razpravo.

Vpliva. V Gazi ni samo umrlo največje število humanitarnih delavcev, ampak je zelo oteženo razdeljevanje humanitarne pomoči. Mednarodno humanitarno pravo predpisuje, da morajo vse države, tudi okupatorske, omogočiti prost dotok pomoči. V Gazi je pomoč močno ovirana. Podobno se sedaj dogaja v Sudanu, kjer humanitarci umirajo, dostop pa je onemogočen. Tam je glavna kriza v okolici prestolnice Severnega Darfurja El Fašer, ki je obkrožen z uporniškimi milicami. V mestu pa je ogromno razseljenih oseb, ki že umirajo zaradi pomanjkanja hrane. Položaj se za organizacije, kot so Mednarodni odbor Rdečega križa (MORK), UNHCR in sorodne agencije, slabša. Imeli smo sestanek s predsednico MORK Mirjano Špoljarić Egger, ki je članice varnostnega sveta rotila, naj ustavijo erozijo spoštovanja mednarodnih humanitarnih organizacij, ki jim vedno bolj onemogoča delovanje. Bojijo se, kako bodo v prihodnjih konfliktih sploh lahko delovali. Nič ni več sveto, niti to, kar je zaradi nevtralnosti in nepristranskosti po določbah ženevskih konvencij 75 let veljalo za nedotakljivo. V Gazi so ciljali na humanitarce World Central Kitchen in jih pobili. Najprej prvi avtomobil, potem drugi in tretji. V Jemnu so hutijevci ugrabili trinajst sodelavcev OZN in že dva meseca nimamo stika z njimi. V Afriki mirovne operacije OZN niso več dobrodošle. Mali jih je izgnal, prav tako je sklep o odhodu sprejel DR Kongo. Sedaj so zaradi vpada Ruande ustavili umik. Pred konfliktom so v Sudanu zahtevali umik politične misije OZN. Sedaj poteka tudi misija Kenije pod mandatom varnostnega sveta na Haitiju, vendar zunaj sistema. Prihodnji mesec bomo morali razpravljati tudi o prihodnosti mirovnih operacij. Te so simbolni znak OZN in treba je videti, kaj je narobe. Skupaj s splošno erozijo prihaja tudi do erozije spoštovanja mednarodnega prava in s tem zaščite.

Odkrivamo, da smo v primeru enotnosti lahko kar močne. Nestalne članice lahko skupaj dajo šesti veto. Brez naših glasov nobena odločitev ne more biti sprejeta. Letos smo morda najbolj homogene od vseh dosedanjih zasedb. Resolucija o Gazi marca letos je bila resolucija E10, resolucija desetih izvoljenih članic sveta. S to samozavestjo je mogoče spremeniti še kaj.

Bodo. Alternativa je svetovna vladavina moči.

Da, res je. Vendar gre vladavina moči po lestvici navzdol. Tam pa je ogromno držav, ki že v tranziciji v multipolarni svet širijo svoj prostor. Dvomim, da je v interesu stalnih članic, da bi izgubile moč, ki jo imajo s stalnimi sedeži v svetu. Mislim, da bodo še naprej držale kaos pod nadzorom.