Nenehno naraščanje števila motornih vozil (leta 1957 jih je bilo v Sloveniji registriranih manj kot 10.000, pet let pozneje 72.000, leta 1977 pa že 247.000) in okoliščina, da so bili slovenski mejni prehodi daleč najbolj obremenjeni v državi, sta kar klicala po gradnji sodobnih štiripasovnih avtocest. Prvo takšno je Slovenija za promet odprla 29. decembra 1972. To je bil odsek med Vrhniko in Postojno, dolg 32 kilometrov, v nadaljevanju pa so jo podaljšali do Razdrtega. Istega dne, a kakšno uro pozneje, so na Hrvaškem odprli odsek avtoceste med Zagrebom in Karlovcem. Načrt gradnje avtocest je bil v Sloveniji zelo ambiciozno zastavljen. Do leta 1985 naj bi jih zgradili 594 kilometrov, toda ustavilo se je pri denarju in politiki. Zvezna vlada pod vodstvom Mitje Ribičiča predloga slovenske vlade in njenega predsednika Staneta Kavčiča ni podprla, temveč je s pojasnilom, da je treba doseči uravnotežena vlaganja v cestno infrastrukturo po vsej državi, dva že dogovorjena naslednja slovenska odseka črtala iz programa financiranja. S tem je bil dan povod za razvpito cestno afero, ko je bila Slovenija na nogah in so se po republiki vrstili javni protesti proti sklepom zvezne vlade. To je bil prvi takšen primer upora neke republike v povojni Jugoslaviji. Zaradi hudih pritiskov in groženj z vrha je moral slovenski premier Kavčič odstopiti. Predsednik Tito se zaradi vsega tega dogajanja prvega odprtja kakšnega avtocestnega odseka v državi na prizorišču na Vrhniki ni udeležil. Na slovesnosti je manjkal tudi največji borec za slovenski avtocestni program Stane Kavčič, ki so ga, kot rečeno, zamenjali še pred dokončanjem del.
Start na hitri cesti
Postojna, 22. maja. S pritiskom na sprožilec je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič sprožil prvo mino na trasi prvega odseka hitre ceste Vrhnika–Postojna in tako simbolično označil začetek gradnje te moderne štiripasovne avtomobilske ceste.
Zbrane goste, med katerimi so bili predsednik IS SRS Stane Kavčič, predsednik republiškega zbora skupščine SRS Miran Goslar, predsednik slovenskih sindikatov Tone Kropušek, generalpolkovnik Franc Poglajen, predstavnica CK ZKS Danica Jurkovič ter člani izvršnega sveta, občinskih skupščin, družbenih in političnih organizacij, je pozdravil direktor cestnega sklada SRS inženir Lojze Blenkuš.
V svojem govoru je inženir Blenkuš poudaril, da je današnji dan pomemben mejnik in hkrati začetek odločnih prizadevanj za hitrejšo modernizacijo vsega cestnega omrežja v naši republiki. Jugoslavija ima že po svoji geografski legi pomembno tranzitno vlogo. Vrh tega pa je Jugoslavija vse bolj odprta in turistično zanimiva dežela. Zato si brez modernih cest sploh ne moremo misliti nadaljnjega turističnega in tudi gospodarskega razvoja. V zadnjih 15 letih se je pri nas število avtomobilov povečalo za 18-krat, računajo pa, da bo v Jugoslaviji čez 30 let prišlo po eno motorno vozilo že na vsakega tretjega prebivalca. Še zlasti pa je obremenjeno cestno omrežje v Sloveniji, saj je šlo lani čez državne obmejne prehode več kot 25 milijonov vozil ali 95 odstotkov vsega cestnega prometa čez meje SFRJ. (…)
Svoj govor je inženir Blenkuš zaključil s prepričanjem, da se ne bomo zaustavili pri prvem odseku Vrhnika–Postojna, na katerem se danes začne delo, marveč se bomo brez večjih časovnih presledkov lotili nadaljnjih problemov cestnega omrežja, predvsem gradnje odsekov Hoče–Levec in Postojna–Razdrto, za kar imamo realne možnosti. Izrazil je upanje, da bomo podobni slovesnosti lahko že čez leto dni prisostvovali na štajerskem kraku hitre ceste. (…)
Delo, 23. maja 1970
Prva avtocesta v Sloveniji je končno postala stvarnost
Avtocesta Vrhnika–Postojna, prva avtocesta v Sloveniji in Jugoslaviji, je pripravljena in čaka, da jo uradno izročijo prometu. Te dni smo se lahko vozili po njej in lahko trdimo, da bo ta prvi odsek slovenske avtoceste prijetno presenetil ne le domačine, ampak tudi najbolj zahtevne tuje turiste, ki so vajeni švigati po domačih avtocestah. (…)
Pri Logatcu urejujejo veliko parkirišče, ki bo razpolagalo s prodajnim kioskom in sanitarijami, pred Postojno pa bo drugo veliko parkirišče z bifejem in obojestransko bencinsko črpalko. Večjih restavracij na tem odseku vsaj zaenkrat ne bo, pač pa je v načrtu gradnja motela na odseku med Postojno in Razdrtim.
Gradnja avtoceste je stala približno 65 milijard starih dinarjev ali poprečno okoli dve milijardi starih dinarjev po kilometru. Dve tretjini potrebnih sredstev so prispevale republika in domače banke, eno tretjino pa je posodila Mednarodna banka za obnovo in razvoj.(…)
Po 15-letnem programu za razvoj glavnih cest v Sloveniji bo glavna prometna žila avtocesta Šentilj–Bertoki (Koper). Pri Razdrtem se bo od glavne ceste odcepila dvopasovnica proti Vipavski dolini in nato dalje do priključka na italijansko hitro cesto Vileše–Gorica. Od Ajdovščine naprej proti italijanski meji bo cesta zopet štiripasovnica. Pri Divači se bo od glavne ceste Šentilj–Bertoki odcepila dvopasovnica proti Sežani in Trstu. Ta program naj bi bil uresničen do leta 1985. (…)
Primorski dnevnik, 24. decembra 1972
Slovesno odprtje prve slovenske avtoceste
Včeraj so na Vrhniki svečano odprli prometu prvo slovensko avtocesto. Zaporo so simbolično premaknili trije delavci, ki so predstavljali delovne kolektive, ki so gradili avtocesto.
Slovesnosti so se udeležili najvišji slovenski politični predstavniki Sergej Kraigher s soprogo Lidijo Šentjurc, Andrej Marinc, Janez Vipotnik, Jože Globočnik, Leopold Krese, Franc Leskošek - Luka, Franc Šetinc ter predstavniki občin, delovnih kolektivov in ljudske armade. Pred odprtjem sta na kratko spregovorila inženir Viktor Seitl in inženir Lojze Blenkuš. (…)
Ob koncu pa še dve kratki nenavadni vesti. Kljub temu, da so avtocesto odprli prometu šele včeraj, se je pri Štampetovem mostu ponesrečilo že kakih deset avtomobilistov, ki so zavozili po cesti, čeprav je bila še v gradnji. Miličniki pa so že kaznovali številne šoferje zaradi prevelike hitrosti in ker so zavozili na avtocesto kljub prepovedi.
Primorski dnevnik, 30. decembra 1972
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si
