Majhen, a obče bistveno manj vznemirljiv povratek so nenazadnje izvedli tudi Bluri leta 2022, ki pa so svoje delovanje kvečjemu prekinjali in prekinitve nikdar niso bile dramatične, kot v primeru Oasis. Odnos med bratoma Gallagher, torej med mlajšim Liamom (letnik 1972) in starejšim Noelom (letnik 1967), je bil že v času prve faze delovanja zasedbe, za začetek katere je mogoče šteti leto 1991, znamenito turbulenten. A kot je v nekem intervjuju namignil Liam, so bili temelji odnosa vzpostavljeni že v zgodnjih najstniških letih, ko sta si še delila sobo: »Imel sem 15 let. Prišel sem domov pijan in tudi skadil sem nekaj. Ko sem se ulegel, se je soba zavrtela, obenem me je tiščalo na stranišče. Poskusil sem najti stikalo, kar mi ni uspelo, in poscal sem mu nov hi-fi glasbeni stolp, ki ga je kupil malo pred tem.«
Nadaljevalo se je tudi javno. Že v prvem intervjuju za New Musical Express sta se pred novinarjem sprla glede tega, kdo je bolj rock'n'roll, pri čemer je Liam brata označil za »jebenega duhovnika«, starejši Noel pa mu je rekel, naj se pobere iz njegovega ansambla in se pridruži nogometnim huliganom, namesto da je v bendu.
Pogovor se je namreč zgodil malo po tem, ko bi morali Oasis, ki tedaj še niso izdali nobenega posnetka, februarja 1994 nastopiti v Amsterdamu, kot predskupina zasedbe The Verve. Koncert je bil predviden kot predstavitev obetavnežev glasbenim poslovnežem, ki so se v nizozemski prestolnici sestali pod okriljem velike založbe, glede česar se je kakopak dogovoril starejši Noel. A še preden so se vkrcali na trajekt, so bili pijani in drogirani, na trajektu pa so bili tudi podobno podkrepljeni navijači nogometnega kluba West Ham United. Oasis, predvsem Liam, so se vživeli v vzdušje razigranega končnega izleta. Na trajektu so kradli pijačo v prostocarinski trgovini, poskusili plačati enega od zapitkov s ponarejenim bankovcem, se zapletli v pretep in bili aretirani. In predviden nastop se ni zgodil.
Pester odnos med odgovornim Noelom in neodgovornim Liamom, ki pa nemara prav zato zmore delovati kot frontman, se je v nadaljevanju kariere nadaljeval s fizičnimi obračuni, obtoževanji, javnimi posmehovanji drug drugemu. Razšli so se 28. avgusta 2009 tik pred tem, ko bi morali nastopiti na festivalu Rock en Seine v Parizu – Noel je zapustil garderobo, potem ko mu je Liam kitaro zavihtel pred obrazom kot meč in jo vrgel ob tla. Od tedaj nista spregovorila oziroma sta nastopala vsak po svoje in po razhodu so Oasis postali simbol nebrzdane »casual« lumpenproletarske britanskosti.
Težko bi ju bilo sumničiti, da sta manipulativna, a trenutek za združitev Oasis se zdi malodane idealen. Britanija je politično pregreta, obhaja se 30. obletnica izida njihovega prvega albuma Definitely Maybe, nezanemarljivo pa ni niti dejstvo, da se je Noel ločil od soproge, s katero ima dva sinova. Ločitev ga je namreč stala 20 milijonov funtov, kot tudi 8 milijonov vrednega dvorca, napovedani koncerti pa naj bi mu navrgli 50 milijonov. In Noel je bil tisti, ki je prvi sprožil govorice, da je ponovna združitev možna, oziroma je v nekem intervjuju brata pozval, naj ga pokliče.
Beatli se niso pustili prepričati
Vznemirljivost tega, da se po dolgem času zbere posadka, ki se je pred tem dokazala, je verjetno starejša in širša od zgodovine pop glasbe. Konec koncev gre za nekaj podobnega pri mitu o kralju Matjažu, ki se bo zbudil in vrnil dobre stare čase.
Vprašanje je, kateri tak dogodek gre oklicati za prvo veliko vrnitev v pop glasbi. Morda gre odgovor iskati v vrnitvi Elvisa Presleyja na oder leta 1968, potem ko sedem let ni nastopal v živo. Tudi Little Richard je leta 1957, potem ko je začel verjeti v vesoljce in boga, prenehal nastopati oziroma igrati rock'n'roll, a se je leta 1962, po pretvezi menedžerja, da bo šlo za gospel, in ne rock'n'roll prireditev, vrnil na odre. A v teh dveh primerih je šlo za bolj ali manj samostojna izvajalca, medtem ko so se ponovne združitve veččlanskih pop zasedb zgodile kasneje. Prvi veliki »hype« ali kolektivno vznemirjenje te vrste je pripisati skupini The Beatles. Liverpoolčani so se razšli aprila 1970, potem ko od leta 1966 in ameriške turneje, na kateri je John Lennon izjavil, da so večji od Jezusa, niso več nastopali v živo.
Njihov razpad je bil manj buren in bistveno bolj intelektualen kot razpad Oasis. Člani so zadržali vsaj minimalne medsebojne stike. Ideje o ponovni združitvi so se pojavile sredi 70. let. Leta 1974 so jim za združitveni koncert najprej ponudili 10 milijonov dolarjev, kar bi jim ob upoštevanju inflacije danes navrglo 64 milijonov, nakar je leta 1976 številka narasla na 50 ali današnjih 276 milijonov dolarjev. »Ponudb je bilo več, vendar nikdar ni bilo dovolj strasti, da bi se ponovno združili. In to tudi ne bi bilo v našem duhu,« je v intervjuju pred desetimi leti povedal Paul McCartney. A odgovor na vprašanje, ali bi se The Beatles v primeru, da bi bil Lennon še živ, ob kaki okrogli obletnici, kot je na primer letošnjih 60 let od vznika beatlomanije, še kdaj podružili na odru, je bržkone pozitiven.
Če ne drugače, vsaj tako, kot so to leta 2005 izvedli Pink Floyd, ki so odigrali enkraten humanitarni koncert v Hyde Parku, potem ko na odru niso skupaj stali od leta 1985, ko je Roger Waters zapustil zasedbo, čemur so sledili sodni spori. A originalna zasedba Pink Floyd je tako ali tako tista s Sydom Barettom, ki pa je skupino zapustil že leta 1968 in se ji ni nikdar več pridružil. Obenem so Floydi ponudbo za turnejo zavrnili.
Med bolj spektakularna ponovna snidenja spada ponovna združitev Velvet Underground leta 1993, potem ko na odru niso stali skupaj od leta 1973, vendar so se po nekajmesečnem skupnem druženju in muziciranju vnovič sprli. Točneje: sprla sta se Lou Reed in John Cale, torej prav človeka, katerih konflikti so pripeljali tudi do prvega razhoda. Enako osupljivo je bilo ponovno snidenje Sex Pistols, ki so se razšli leta 1978 po katastrofalni turneji po ZDA. Redkokdo je pričakoval, da se bodo punk znameniteži še kdaj sestali. Nekako nazorsko nekorektno se je zdelo. »Skupen motiv je seveda vaš denar,« je ob tisti priložnosti dejal John Lydon alias Johnny Rotten, vokalist in najbolj izpostavljen član. Odigrali so turnejo z 72 koncerti, enim tudi v Ljubljani, posneli živi album, potem pa se razšli. A prav te dni se jim dogaja nova ponovna združitev, vendar brez Lydona, ki po spletu benti, kako si sploh upajo nastopati z drugim pevcem. Pa nastopajo.
Ni vse v denarju
Za izrazito učinkovit povratek se štejeta dva primera. Prvi so The Eagles, ameriška superskupina, ki je prenehala delovati po koncertu, s katerim so zbirali denar za nekega senatorja. »Še tri komade, pa te bom brcnil v rit,« je tik pred koncem dejal kitarist Don Felder kolegu Glennu Freyju, ki mu je odvrnil: »Komaj čakam.« Do pretepa ni prišlo, ko pa so malo kasneje Dona Henleyja vprašali, ali obstaja možnost za ponovno združitev, je dejal: »Le če pekel zmrzne.« Njegov kolega Frey je možnost združitve »pogojeval« s poimenovanjem turneje »Turneja izgubljene mladosti in pohlepa«. Pa se je zgodila. Leta 1994 so se vnovič sestali in odigrali dveletno turnejo, na kateri so zaslužili 253 milijonov dolarjev. Podobno učinkovito so z zadevo opravili Police, ki so prenehali delovati leta 1986, leta 2007 pa so se vnovič odpravili na turnejo, ki je štela 151 nastopov, na katerih so zaslužili 362 milijonov. Enako velja za Guns N' Roses, ki so se razšli leta 1993, pri čemer je soustanovitelj zasedbe in ritem kitarist Izzy Stradlin posadko zapustil že leta 1991. Tudi v njihovem primeru je šlo za nestrpne odnose predvsem med solo kitaristom Slashom in pevcem Axlom Rosom, a leta 2013 so najprej presenetili z nenapovedanim klubskim nastopom, potem pa tudi s ponovno združitvijo, ki traja do danes.
Še bi lahko naštevali primere, vključno z domačimi, med katerimi je skupina Pankrti, ki je leta 1987 odigrala poslovilni koncert, potem pa leta 2007 koncertno obeležila 30. obletnico, leta 2017 40. obletnico, leta 2022 pa še 45. obletnico začetka delovanja. Iz širše okolice so zgleden primer seveda Bijelo dugme, ki so se razšli leta 1989, potem pa se ponovno zbrali leta 2005 in od tedaj v takšni ali drugačni obliki delujejo še danes. Letos so na primer na turneji ob 50-letnici obstoja, po približno pol leta nastopanja pa zvenijo že kar spodobno.
Ob vseh primerih združitev vsaj stranski opazovalci kot osnovni razlog navajajo denar. Zveni racionalno. Seveda. Kdo pa ne bi zaslužil? Obenem se zdi to preveč poenostavljeno tolmačenje. Namreč, redkokatera zasedba se je sprla ali razšla zgolj zaradi denarja. Začenši z The Beatles ali The Pixies, še eno svetovno zasedbo, ki je nastala leta 1986 in se potem leta 1993 razšla, nakar se je ponovno sestavila leta 2004 in biva do danes. V tem času so zamenjali dve bas kitaristki, obe sta bend zapustili iz podobnih razlogov. Ker se je premalo upoštevalo njune ideje. Podobno velja za The Beatles, pri katerih se je George Harrison počutil avtorsko zanemarjenega in v bistvu prvi začel zapuščanje skupine. Pri glasbi je težko uveljaviti vodilo »strogo biznis in nič osebnega«. Zato pretežno ne gre samo za denar, ampak tudi za osebna razmerja med različnimi egi. Glasba je najbolj delikatno področje komunikacije, kar dokazujejo tudi politizirane reakcije na njo. In tudi ko se zasedbe ponovno združujejo, denar sicer ni zanemarljiv, hkrati pa tudi ni edini dejavnik. Za še kaj drugega gre. Recimo za slavo in pozornost, ki so ju člani, med katerimi mnogi lahko pokažejo kako staro fotografijo, na kateri so vitkejši kot danes, spet lahko deležni. In slava je najboljša kopel, pravi stroka.
